Komentar - Igor

To so urgentna vprašanja predsedniku vlade, vladi, vladni koaliciji parlamentu in predsedniku države. Kdo sta Igor Prodnik in Stane Malčič in od kod sta se vzela? Malčič je baje star partijski kader z dvomljivo šolsko izobrazbo, povezan izključno s produkcijskimi fiaski kot so Čaruga, Mokuš in podobni. Donedavna je, dokler so ga prenašali, začasno in skrivnostno, kot nekdo s posebnimi pooblastili, krojil razmere tudi na nacionalki. Prodnik je nerealiziran filmski režiser, dolgoletni uradnik na ministrstvu za kulturo, znan po tem, da teka okoli z mikrofoni in kamerami in snema s pomenljivim izrazom, kot da gre za registriranje nepridipravov in ustvarjanje arhivov. Maha z domnevno poraznimi revizijami in poročili računskega sodišča, ki jih nikoli ne da iz rok. Znan je njegov prezir do slovenskega filma in njegovih ustvarjalcev. Znano je njegovo popolno nepoznavanje razmer v evropskem filmskem prostoru. Zato njegovi bližnji svetujejo, da se na Ministrstvu za kulturo o Evropski uniji, Svetu Evrope in tamkajšnjih ustanovah rajši ne govori. Posledica je neodgovarjanje na pisma, mejle in telefonske klice iz tujine. S poznavanjem slovenske kinematografije ni nič drugače. Njegovi verbalni nastopi so izrazi preganjavice in izlivanje žolča na domnevne temne sile nedefinirane politične zarote, ki da imajo v posesti slovenski film. Njegova dejanja so obtoževanja, pretnje in mala maščevanja. Neženirano cenzurira. Izvaja neskončno lahkotno odstavljanje in nastavljanje strokovnih kadrov. Domnevno nekooperativnim pa se tudi sproti maščuje z načrtnim zavlačevanjem in neplačevanjem pogodbenih obveznosti. To je značilno za poslovno politiko filmskega sklada, ki ga Prodnik obvladuje z železno roko in peščico podrepnikov.
Zakaj je dovoljeno da ta dva mojstra brijeta norce iz filmske stroke, slovenske in evropske, iz pravne države, iz demokracije in iz temeljnih civilizacijskih norm? Kako je mogoče, da odgovorne državne ustanove tako mirno prenašajo načenjanje ugleda, ki ga Slovenija že dobro leto dni trpi v tujini zaradi njiju? Zakaj ju tako vneto ščiti minister za kulturo? In zakaj vlada in vsi člani koalicije molčijo in še naprej sodelujejo pri izvajanju njunega posmehovanja državi? Ali je za njima še kdo? Kako sicer razložiti skrajno samozavestno nastopanje Prodnika? (Res je sposoben tudi solz in lezenja na kolena.) Kako razložiti Prodniku podrejeno držo ministra? Kdo ščiti tega človeka, ki si je prisvojil vso oblast nad slovenskim filmom in se odreka vseh odgovornosti? Kako to, da vlada dovoljuje in sodeluje pri Prodnikovem prelaganju odgovornosti na dva grešna kozla, ki sta v resnici uradnika, ki sta v tej nori igri ohranila civilni pogum? Kdo je človek, ki je s svojim prezirom do pravne stroke samo s primerom Ostrouška pridelal tako 150.000 € odškodnine oškodovanki in kot že leto dni obglavljeni sklad? Na opozorila o tožbah še vedno besno kriči, naj kar tožijo! Kako to, da vlada in vladna koalicija tako mirno prenašata gospodarsko in politično škodo, tako doma in v tujini, razgradnjo slovenskega filma ki jo njuno delovanje povzroča tako tej vladi kot državi? Kaj želi vlada s tem osupljivim in samovoljnim delovanjem svojih uradnikov doseči? Proti komu? Za koga? Za kaj? V imenu koga?

Igor Koršič