Megalomanija majhnih?

Ljubljana je menda eno redkih, če ne edino glavno mesto brez nogometnega štadiona. Takšnega velikega, modernega, lepega, urejenega. Menda zato tu tudi ni nogometa. Kmalu naj bi se vse to spremenilo. Ljubljana naj bi dobila kar dva velika moderna nogometna štadiona. Pri gradnji obeh naj bi sodelovalo mesto. Eden naj bi zrasel v sodelovanju z državo in zasebnim partnerjem, drugi v sodelovanju z zasebnim investitorjem in Slovenskim olimpijskim komitejem. Vložek mesta je v obeh primerih zemljišče. Rezultat naj bi bil izjemen. Načrti nastajajočih stadionov so tudi estetsko razburljivi.

Ne igram nogometa. Sem si pa kakšno tekmo že ogledal. Bil sem celo na nekaj velikih štadionih. Na primer na Parc des Princes - štadionu pariškega PSG. Gledati tekmo na takšnem štadionu, v gneči 40.000 glave množice, je doživetje. Vsekakor nekaj kar lahko fascinira celo nekoga, ki nogometa niti ne pozna prav dobro. No, v Parizu imajo še en stadion. Stade de France, ki sprejme še enkrat več gledalcev. Ampak je menda bolj malokrat poln. Nič ne de, je pač nacionalni štadion, v glavnem mestu. Tam igra reprezentanca. Tam igrajo tudi rugby. Pa tudi kakšni motokrosisti se včasih podijo po njem. Ali kdo drug.

No, Ljubljana ni Pariz. Čeprav se zdi, da načrti za dva štadiona pričajo, da bi rada bila vsaj v tem segmentu. Kljub temu je težko verjeti, da potrebuje dva nogometna štadiona. Načrti se zdijo vsaj neracionalni. Si predstavljate, kaj se bo godilo na teh dveh stadionih? Najbrž niti ne. Kolikokrat na mesec, ali denimo vsaj na leto bo skupnih 40,000 sedežev (ali malo manj ali malo več - to niti ni pomembno) sploh zasedenih. Morda nikoli. Zakaj torej sploh dva tako velikanska projekta? Se odgovor skriva v dejstvu, da nobeden izmed njiju morda sploh ne bo realiziran in je zato bolje poskusiti z obema?

Vsekakor stadion za Bežigradom lahko v kratkem reši samo čudež. Ministrstvo za kulturo je na ljubljansko županstvo poslalo predlog odloka Plečnikove dediščine, po katerem modernega štadiona za Bežigradom enostavno ne bo mogoče zgraditi. Sicer pa, se spomnite Kolizeja. Tiste, ne preveč znamenite podirajoče se stavbe v centru Ljubljane, ki je varuhi dediščine nikakor ne pustijo podreti. Isti varuhi bodo v primeru Plečnikovega štadiona gotovo še bolj neizprosni. Na stadion, ki bi od Plečnikove dediščine ohranil samo glavno ložo in zidove, lahko investitorji zato najbrž kar pozabijo.

Sicer pa strokovnjaki pravijo, da bi bilo najbolje, če bi Plečnikov štadion za Bežigradom enostavno postal javni park. V mestu, ki vedno bolj izgublja javne površine in v katerem se gradnje gostijo, bi bil takšen prostor samo dobrodošel. Posebej ker prav tisti del Bežigrada postaja eden bolj poseljenih predelov mesta. Zakaj ne - treba bi bilo samo požagati grozne reflektorje, urediti parkovne površine in oddati koncesije gostincem. Sliši se enostavno in simpatično. je pa res, da to samo stane, da mesto od takšne ureditve ne bi imelo dobička. Nasprotno - predstavljala bi investicijo v kvaliteto življenja v mestu.

Veliki štadion v Stožicah - “Štadion Slovenije” - ima več možnosti, da bo nekoč res zgrajen. Težava je sicer, da naj bi vlada k njegovi izgradnji prispevala polovico denarja. Toda ljubljanski župan pravi, da mu je minister za šolstvo in šport državni delež že obljubil. Iz ust ministra tega sicer še nismo slišali, vendar bi vlada, ki tako rada igra nogomet, najbrž enostavno morala pokazati razumevanje za gradnjo nacionalnega nogometnega objekta. Kljub temu, da bo treba razmisliti tudi o tem, kdo bo na njem sploh igral. To pa bo seveda odvisno od zasebnega partnerja, ki ga bo šele treba najti.

Je torej mogoče, da tudi Jankoviću ne bo uspelo zgraditi stadiona v Ljubljani? Župan to možnost kategorično zavrača. V glavnem mestu se v času Zorana Jankovića mnogo dela. V Ljubljani dogaja. Kar je dobro. Po dolgih mandatih županj, ko Ljubljančani nismo opazili skoraj nikakršnih sprememb, se zdaj godijo neprestano in skoraj vsak teden se napovedujejo nove. A kdor veliko dela lahko tudi greši. Zdi se, da bi bila izgradnja dveh velikih štadionov ena od napak, ki bi se lahko pripetile Jankoviću, čeprav bi bilo zanj seveda precej bolj neprijetno, če mu ne bi uspelo zgraditi nobenega.

Jani Sever