Poučna obletnica

Poslanci SDS so se odločili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se zakona s področja šolstva, ki sta v obravnavi, sprejmeta čim prej. “Razlog za to odločitev je dejstvo, da zakona bistveno povečujeta vpliv staršev, ukinjata prav vse šolnine in dajeta dejansko možnost izbire staršem, kar pomeni, da šele ta zakonodaja polno uresničuje pravice staršev, ki jim jih deje slovenska ustava.” Tako je govoril Branko Grims. In to se bo tudi zgodilo. Tako kot smo pred dvema letoma dobili nov zakon o RTVS. Ko Grims nekaj pove tako odločno, to nekaj pomeni. Skoraj celotna stroka in zaposleni v šolstvu reformi nasprotujejo, oziroma imajo glede nje resne pomisleke. Učitelji, ravnatelji, sindikati, starši, dijaška in študentska organizacija. Ampak to očitno ne bo imelo posebnega učinka. Tako kot ga ni imelo ob sprejemanju zakona o RTVS. Takrat je na koncu na referendumu odločilo ljudstvo, ki je “Grimsa” podprlo. Se bo tudi glede tega situacija ponovila? Vse je mogoče, posebej ker se zdi, da bi bl tokrat rezultat drugačen. Konec koncev vlada nima več tako izdatne podpore kot v prvem letu svojega mandata. A za kaj sploh gre? Pravzaprav smo za zaključek sprememb, ki se godijo že nekaj časa in jih je pred zadnjimi volitvami napovedovalo gibanje za “šolo po meri ljudi” - staršev in otrok. Geslo, ki smo si ga najbrž najbolj zapomnili je govorilo o lažjih šolskih torbicah. Glasnica reform je bila Angelca Likovič, vodilne misli pa so bile v sozvočju z idejami rimsko katoliške cerkve in so govorile predvsem o vzgoji. Po prevzemu oblasti je bilo v skladu z idejami gibanja najprej ukinjeno eksterno preverjanje v osnovnih šolah. Nato so bili kadrovsko reorganizirani še sveti šol. Vse to se je zgodilo ob nasprotovanju “tako imenovane” stroke in seveda ob podpori tistih, ki so spremembe napovedovali in pripravili.

Družina Grims na maši na Brezjah Foto: Denis Sarkić/Vest

Zdaj je na vrsti še pospešek zasebnemu šolstvu. Ob tem je povsem na mestu vprašanje, ki ga Grims rad ponavlja. Ali nima vlada povsem prav, da bi Slovenija potrebovala več zasebnega šolstva? Gotovo. A pravo vprašanje se skriva nekje drugje. V načinu kako vzpodbuditi zasebno šolstvo. Vlada se je poti do tega cilja lotila povsem enostavno. Najbolj izpostavljena novost, ki jo nova zakonodaja predvideva je popolno financiranje zasebnih šol. Sliši se nenavadno. Elitne šole, ki naj bi bile boljše in ki naj bi jih obiskovali otroci staršev, ki za šolanje lahko in celo želijo prispevati več, bi morali financirati vsi davkoplačevalci. Ampak model tudi v Sloveniji obstaja že dolgo. Škofovi zavodi so financirani s strani države v celoti in za to je poskrbela ena od vlad Janeza Drnovška. Kljub nezadovoljstvu, ki je bilo nekaj časa opazno, se tega večina sploh ne zaveda več. Financiranje Škofovih zavodov v družbi ni razumljeno kot problem. Mnogo ateistov svoje otroke celo pošilja tja, pač zaradi kvalitet, ki jih šole premore. Nova zakonodaja vendarle ponuja nekaj več. Vlada hoče namreč na eni strani spremeniti organizacijo in financiranje javnih šol, tako da bi racionalizirala njihovo delovanje, na drugi pa želi sistemsko v celoti zagotoviti financiranje programov zasebnih šol. Ob tem seveda ni nepomembno, da je večina zasebnih šol v Sloveniji v lasti katoliške cerkve, ki je za razvoj svojega šolstva tudi najbolj zainteresirana in ima za njegovo organiziranje tudi sicer zagotovljenega precej denarja. Z reformo bi pravzaprav dobila še eno darilo. Je to dovolj tehten razlog za nasprotovanje spremembam? Branko Grims je pred dvema letoma obljubljal nižjo naročnino in boljši program javne televizije. Naročnina se ni znižala, gledanost TVS je padla in javna televizija v zadnjem času doživlja eksodus novinark in novinarjev. Danes Grims obljublja ukinjanje šolnin za vse. To naj bi, kot pravi, pomagalo pri preseganjih socialne neenakosti, ki izhaja iz neustrezne šolske zakonodaje, sprejete v času ministra Gabra. In kaj se bo v resnici zgodilo? Če smemo ugibati - povečalo se bo število elitnih zasebnih šol, v katerih bodo starši plačevali visoke prispevke in bodo večinoma katoliške, na drugi strani pa se bo v javnih šolah izvajala racionalizacija.

Jani Sever