Tam daleč nekje …
Objavljeno v: kultura
Opus razmišljanj Svetlane Makarovič (v pogovoru z Mileno Miklavčič) zaključujemo s temo, ki ji je zelo blizu. Do pravljic, ki so se po njenih besedah znašle v njej in hotele ven, čuti neko primarno ljubezen. Prav tako do junakov.
In še vedno se ne more sprijazniti s tem, da v zobeh njenih ljubljenih mačk “hrstajo koščice miši”.
“Jst seveda rečem mačku: Surovina, primitivc, morilc! … Vem pa, da nimam nobene pravice to rečt”
Video Katja Lenart
Nazaj na: Tam daleč nekje …
Social Web