Komentar - Branimir

Minister Zver je na začetku svojega mandata napovedal, da »ad hoc reform in sprememb šolskega sistema ni pričakovati« in dodal, »da se bodo potrebne spremembe izvajale postopno in zgolj na osnovi argumentiranih rezultatov analiz stanja.« Zadovoljstvo je bilo še večje, ko je nekaj dni kasneje zagotovil, da brez soglasja učiteljev ni in ne bo mogoče izpeljati nobene reforme.«
Izjavi sta poželi simpatije med izobraževalci, a skoraj tri leta kasneje bi bilo nasprotje med obljubljenim in storjenim težko bolj očitno. Najprej je minister na hitro ukinil eksterno preverjanje v osnovnih šolah in ga zamenjal z nedomišljenimi kriteriji za vpis v srednje šole. Nadaljevalo se je s spremembo v sestavi svetov šol, ki ji je s podpisi nasprotovalo 22.000 zaposlenih v izobraževanju. Te dni pa je parlament pred odločitvijo, da potrdi »ad hoc« na kup zmetane spremembe, ki ogrožajo kakovost javnih šol. Prav vsi strokovnjaki, ki so se javno opredelili, tem spremembam nasprotujejo. Nasprotujejo jim vsa ravnateljska združenja, sindikati, starši, Dijaška organizacija, Študentska organizacija, Zveza društev pedagoških delavcev in posamezna strokovna združenja.
Vlada hoče s spremembami v organizaciji in financiranju javnih šol racionalizirati njihovo delovanje in je pri tem padec kakovosti sploh ne zanima, čeprav se ga zaveda. Istočasno pa zasebnim šolam izboljšuje financiranje iz davkoplačevalskega denarja in jih postavlja v privilegiran položaj. Zasebne šole bodo tako imele poleg 100-odstotnega financiranja programa s strani države na voljo še sredstva ustanovitelja in prispevke staršev. Javne šole po teh spremembah preprosto ne bodo mogle zagotavljati enake kakovosti kot zasebne šole in potreba po zasebnih bo vse večja.
Če vemo, da je in bo večina zasebnih šol pri nas v lasti katoliške cerkve, je tudi jasno, da so slabo pripravljene reforme zgolj izgovor za uresničevanje političnega cilja koalicije, katerega žrtev je javno šolstvo, posledično z njim pa večina državljank in državljanov te države.

Branimir Štrukelj