SIGGRAPH 2007

 Padec elastičnega objekta po stopnišču z učinkovito numerično metodo, ki ohranja
 skupno (in krajevno) prostornino | Volume-Conserving Finite Element Simulation of
 Deformable Models, Geoffrey Irving et al. 2007

Okrajšava SIGGRAPH predstavlja sfero ljudi, ki se vrti okrog računalniške grafike in interaktivnih tehnik. Vsako leto se premakne na živ semenj v Ameriki, letos avgusta v San Diegu, Kaliforniji. Tam se srečajo predvsem akademiki in industrijci s področij računalniške strojne in programske opreme, igric in filmov; denimo bolj teoretično usmerjeni z univerz Carnegie Mellon University in MIT ter bolj praktični iz studiev Pixar in Industrial Light & Magic. Polno je slovitih imen, ki raziskujejo in razvijajo nove možnosti prikazovanja in ponujanja bolj ali manj smiselne zabave nam, končnim uporabnikom. Žurnal ACM Transactions on Graphics izda posebno številko s članki, sprejetimi na konferenco; letos so jih prejeli okoli 500, sprejeli 20 %. V njih so ideje, ki jih bomo čez čas rabili v progamih, kot je Adobe Photoshop (ta se, mimogrede, širi na splet v obliki Photoshop Express), gledali v animiranih filmih, mogoče uporabljali s kakšno napravo. Večina idej nadgrajuje prejšnje in jih je težko hitro predstaviti, saj se tičejo ozkih znanosti, kot je zajemanje obrazne mimike ali osvetljevanje računalniških scen. Poglejmo par enostavnejših (korenski vir: SIGGRAPH 2007 Papers).

Scene Completion Using Millions of Photographs, James Hays et al. Microsoft je nedavno pokazal tehnologijo Photosynth, program, ki nabere fotografije istega kraja, kot je ljubljansko Tromostovje, jih primerja, najde skupne značilnosti in izdela 3D model, po katerem se bomo lahko sprehajali. Pravimo “bomo”, ker se tehnologija še razvija, mislimo pa si, da bo končala na spletu, kamor se bodo stekale številne fotografije.
Hays je s kolegi razvil algoritem, ki učinkovito (proti podobnim programom - dosti bolj sposobno) zakrpa luknjo v fotografiji. Ampak saj ponavadi ni lukenj v fotografijah!? Lahko jo naredimo sami: recimo, da nam je izredno všeč ena slika, na njej pa moti bivši partner, na katerega smo preveč jezni, da bi ga gledali. Izrežemo ga, luknjo pa zapolni program s simuliranjem ozadja, pri čemer si pomaga z množico semantično sorodnih fotografij brez našega partnerja (te najde drugje, denimo na spletu). Baje vse temelji na surovih podatkih, tako da nam slik ne bo treba označevati.

Soft Scissors: An Interactive Tool for Realtime High Quality Matting, Jue Wang et al. Goodbye green screen, pozdravljene bodite “mehke škarje”, ki menjate ozadje, ne da bi opazno poslabšale določene dele.

Seam Carving for Content-Aware Image Resizing, Shai Avidan et al. Takšno spreminjanje velikosti slike diši po znanstveni fantastiki, samo da je dejansko. Zanimivi deli ostajajo enake velikosti tako, da sliko program premeteno dorisuje in briše! Pri čemer išče vodoravne in navpične tanke sledi nizkih “energij”. Algoritem deluje v realnem času in je, dali bi roko v ogenj, že navdušil razvijalce prihodnjih spletnih brskalnikov. Treba si je pogledati predstavitveni video (MOV, 18 Mb). Spodnja tridelna slika od zgoraj navzdol: originalna fotografija, vodoravno normalno raztegnjena in raztegnjena premeteno.

Capturing and Animating Occluded Cloth, Ryan White et al. Računalniško zajemanje naravnega gibanja (angl. motion capture), posebno obnašanja tekstila, je drago in zahtevno. Pokazali so izpopolnjeno metodo zajemanja oblačila iz drobnih trikotnikov in jo demonstrirali na zahtevnih zgledih, kot je mečkanje obleke.

Efficient Simulation of Inextensible Cloth, Rony Goldenthal et al. Sorodna simulacija tekstila z učinkovitim algoritmom, ki ga je moč kot hitrostno sito (angl. velocity filter) vključiti v končne programe, kot sta Maya in Blender. Resnično impresivno. Velja pogledati video (MOV, 32 Mb).

Approximate Image-Based Tree-Modelling Using Particle Flows, Boris Neubert et al. Pomnimo prvi zgled?, trirazsežno rekonstrukcijo kraja iz nabora fotografij. Trend računalniškega zajemanja narave nas spomni na bioniko, vejo biologije, ki izumlja tehnologijo s preučevanjem živih bitij. (Tako smo dobili radar, ježasti material VELCRO in kup drugega.) Zapis sklenimo s podobnim zgledom: ustvarjanja 3D modela drevesa iz množice fotografij. Algoritem si pomaga z botaničnimi dejstvi, kot sta debelina in vejanje se vej. Uporabnik lahko skicira želeno gostoto košnje.

-

Opomba. Vest dobila glavno kategorijo znanost (v vodoravni pasici vrh strani).