Kolega Ivo

Zgodilo se je. Janezu Janši in Ivu Sanaderju je uspel veliki korak. Neformalen načelni dogovor med predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške o čemerkoli je gotovo zelo pomembna novica. Ko gre za dogovor, ki zadeva mejo med državama, si je težko predstavljati kaj bolj spektakularnega. Kljub temu nikjer ni videti pretiranega navdušenja. Res je, da gre samo za prvi korak. A vendar. V Sloveniji je mogoče čutiti predvsem zadržanost. Podobno je na Hrvaškem, čeprav se tokrat zdi, da so pri sosedih videti bolj zadovoljni.

Predsednika vlad bosta o vsebini njunega srečanja danes obvestila parlamentarne stranke v Sloveniji in na Hrvaškem. Potem bodo stvari bolj jasne, čeprav so bila stališča že včeraj bolj ali manj znana. Slovenska opozicija je zadržana. Jelinčičevo stališče je bilo znano vnaprej. Vendar tokrat precej ostre besede prihajajo tudi iz LDS, Zares in SD. Pomisleki so tehtni in kljub temu, da niso povsem dokončno artikulirani, nakazujejo, da se utegnejo razmerja med vlado in opozicijo glede tega vprašanja resno zaostriti.

Katrina Kresal pravi, da bo najprej treba videti kaj namerava Hrvaška z razglasitvijo ekološko ribolovnega območja, ki se napoveduje za začetek leta 2008 ter da bo treba najprej videti kako hrvaška razume mejno stanje na dan 25. junija 1991. Pavlu Gantarju se zdi nenavadna naglica zadnjih dni ter hkrati opozarja, da lahko Slovenija samo s sojenjem po načelu pravičnosti pričakuje ugoden rezultat. Tudi Borut Pahor je bil v sicer diplomatski izjavi, v kateri je opozoril na iste stvari kot Kresalova in Gantar, pravzaprav zelo oster: “Ne bi se rad prenaglil v sodbi in upam, da se tudi premier v svoji odločitvi ni.”

Stališča, ki so jih najvišji predstavniki opozicije zaupali Delu, še preden se bodo danes sestali z Janezom Janšo, niso ravno obetavna. Samo nekoliko bolje je z vladnimi strankami, med katerimi izstopa SLS. Tudi tu se lahko hitro kaj zatakne. Priložnost je dobra. Hrvaška kot notranje politična karta je lahko zelo neprijeten adut za vse, ki želijo premagati SDS. Posebej, kadar je blizu nekakšen končni dogovor o tako travmatični stvari kot je razmejitev na morju in posebej v času, velikega preurejanja političnega prostora, ki trenutno v Sloveniji intenzivno poteka tako na levi kot na desni.

To, da Hrvaška noče niti slišati o načelu pravičnosti in da je Sanader povedal samo, da o tem z Janšo sploh nista govorila ter da hkrati Hrvaška vztraja pri uveljavljanju ekološko ribolovnega območja na začetku prihodnjega leta, v Sloveniji ne zveni ravno najbolj simpatično. Zadrega je za slovensko vlado še večja, ker ne gre samo za mejo. Napoved o tem, da naj bi Slovenija v celoti prevzela hranjenje jedrskih odpadkov skupne nuklearke v Krškem je tako neprijetna, da se Janezu Janši na Bledu najbrž ni slučajno zaletelo ob omembi njenega imena.

Ampak kot je dejal slovenski premier - brez širokega političnega soglasja glede modalitete reševanja spora pred sodiščem v Haagu, le-tega ne bo. Sliši se skoraj kot grožnja. Kdor bo nasprotoval dogovoru Janša - Sanader bo kriv za propad prvega resnega poskusa rešitve meddržavnega spora po sporazumu med Račanom in Drnovškom. No, to seveda ne drži. Blejski dogovor je poskus, za katerim stoji in bo moral tudi v prihodnje stati Janez Janša. Ne glede na to ali uspe ali ne.

Oziroma ne glede na to, če bo v Sloveniji prevladal vtis, da je dogovor slab. Slednje je vsekakor vedno mogoče. In hrvaško odobravanje Sanaderjevih potez, ki je včasih videti skoraj kot navdušenje, k temu nikakor ne pripomore. Kot da bi bila po tem, ko je dogovor Račan - Drnovšek blokirala hrvaška stran, zdaj na vrsti Slovenija. Seveda ni nujno, da bo odgovor prišel kmalu, a vtis, da z dogovorom Janša - Sanader dobiva predvsem Hrvaška, je na obeh straneh meje vedno močnejši. Občutek, da imamo zmagovalca, pa je najboljša podlaga za propad kateregakoli sporazuma.

Ali lahko to pripomore k temu, da bi Sanaderju na jesenskih volitvah kljub težavam uspelo ponovno zmagati? Sliši se super. Pred volitvami v Sloveniji incidenti pomagajo Janši. Tri leta kasneje dogovor, ki ga Hrvaška razume kot zmago, pomaga Sanaderju. Ali lahko prihodnje leto, ko se bo treba dogovoriti o konkretnih modalitetah sojenja v Haagu, torej ponovno pričakujemo zaostritve, ki bi spet pomagale Janši? Zdi se, da bi lahko bila Janša in Sanader res super dvojec. Kolega in predsednika vlad, ki se uspešno dogovarjata, medtem ko državi druga drugi izdatno nagajata. Perfektno.

Ob tem seveda ne gre pozabiti, da njun politični uspeh ni odvisen samo od razvoja slovensko-hrvaških odnosov.

Jani Sever