Zgodba o nekem prehodu

Nedavna tragična nesreča v Cirkovcah je postala skorajda novica meseca. Na udarnih mestih slovenskih medijev je vztrajala in še vztraja. Kako to? Na železniškem prehodu, ki je nezavarovan, je voznik avtomobila spregledal vlak. Pokojne so pokopali včeraj. Tragično. In vendar - kako to, da je imela novica takšno moč? Odgovor je enostaven. Ker je vlada obljubila zapornice in ker svoje obljube ni izpolnila.

Domačini za zapornice na tem zloglasnem prehodu čakajo že dolgo in že dolgo tudi protestirajo. A zgodilo se ni nič. Prehod je menda zelo nevaren, čeprav se nahaja na popolnoma ravnem delu proge. Nek možakar je na TVS govoril o tem, da je morda krivo sonce, kot možnega krivca pa je omenjal celo nekakšne elektro magnetne pojave. Kdo bi vedel. Cirkovški twighlight zone. Na ravnem se od nikoder pojavi vlak in potem je prepozno.

Vozniki tam enostavno pogosto ne vidijo prihajajoče nevarnosti. In ker ni zapornic so nesreče pogoste. So krivi vozniki, ki ne vidijo? Če gre tako rekoč za nadnaravne pojave, gotovo ne. Tu lahko pomagajo samo zapornice. Te pa lahko postavijo samo Slovenske železnice - oziroma vlada - oziroma agencija za železniški promet. Kdo že? Vsekakor mora denar priti iz proračuna in dati ga mora pristojni minister. To je to. Kaj je bilo torej narobe?

Zdi se, da pravzaprav nič, in da je vse potekalo natančno tako kot je v navadi. Z zamudo in ob obljubah, ki se ne izpolnijo. To ne velja samo za železniške prehode. A tudi, ko gre za njih je jasno, da tisti v Cirkovcah ni edini nezavarovani železniški prehod v Sloveniji, ki čaka na ureditev. Veliko jih je. In podobnih nesreč je vsako leto na žalost vsaj nekaj. Vsekakor preveč. Cirkovški je najbrž samo najbolj znan, posebej v zadnjem času.

Nezavarovani železniški prehod v Cirkovcah je tako zelo znan, da je celo minister za promet javno obljubljal, da bodo tam do 4. avgusta stale zapornice. Zaradi tega mu je danes gotovo žal. Si predstavljate, da bi minister za zdravje Andrej Bručan natančno napovedal, kdaj bo odprta Pediatrična klinika. Ministrova največja napaka je bila, da je obljubljal rešitev z natančnim datumom in njegova največja smola, da je samo dva tedna kasneje tam prišlo do hude nesreče.

Za podobo ministra in celotne vlade, je bila situacija zoprna že samo zato, ker je bila prelomljena beseda. Kaj šele, ker so zaradi tega ljudje izgubili življenje. Ampak minister je kljub temu dolgo vztrajal pri stališču, da ni ničesar kriv. No, na koncu so bili pritiski vendarle prehudi. Rešitev, ki jo je izbral je stara in enostavna. Našel je krivca. Človeka, ki ga je menda zavajal, ko naj bi mu pripovedoval, da bo vse urejeno v določenem roku.
Rajko Satler ni več direktor Javne agencije za železniški promet. Tako se je, na predlog ministra za promet Janeza Božiča, odločila vlada. Satler je lahko za Radio Slovenija povedal samo, da so tako on kot sodelavci naredili vse, da bi se prehod zavaroval čim prej. In tako je zgodba, kot je videti, končana. Oblast je našla grešnega kozla in v Cirkovcah naj bi se pospešeno začela dela na zavarovanju železniškega prehoda.

Mrtvi bodo seveda kljub temu ostali mrtvi. Hkrati pa zgodba priča še o nekaj drugih neprijetnih resnicah. V Sloveniji se roki praviloma ne spoštujejo. Posebej ne tisti, ki jih določi oblast. Zdravstvo in gradnja bolnišnic ter njihovo opremljanje so najbolj boleč primer. Na koncu se morajo običajno zgoditi tragedije ali vsaj afere, da se kaj premakne. In potem je naenkrat čudežno mogoče vse.

Cirkovce bodo kmalu dobile zavarovan železniški prehod.

Jani Sever