Transformerji

Transformers. ZDA, 2007, 143 min.
Režija: Michael Bay. Igrajo: Shia LaBeouf, Megan Fox in Transformerji.

Ta čas ima posebej rad podobe. Transformerji in prejšnjih šest Armageddonov Michaela Baya so podobe s kančkom vsebine. Ampak to še ne pomeni, da je vse v redu, ni pa tudi moč soditi enostransko. Bay se ne sramuje svojih obrtniških korenin v modenih videospotih in reklamah, ampak se iz njih napaja in ohranja ciljno občinstvo - najstnike, ki mu v večji meri polnijo blagajno in višajo povprečne ocene. Vsem pa bi se splačalo izključiti pamet, ker gledanje njegovih filmov ne tvori dobrih nevronskih povezav, ampak žali intelektualnega človeka. Mogoče neka obratna cenzorska oznaka (PG-21)^-1, ki bi svetovala neogled starejšim od 21 let, ne bi bila slaba ideja.

Najprej torej manjka vsebine. Ni sporočil in nanje obešenih vrednot, ki se jih radi spominjamo še čez čas, ker nas ženejo naprej. Film predstavi kopico likov, človeških in robotskih, med katerimi sunkovito menja fokus, nobenega pa ne postavi zadovoljivo v središče dogajanja. Je to res film o Transformerjih, robotih, razklanih med junaške Autobote in zlobne Deceptione s sposobnostjo transformiranja v različna cestna in zračna vozila, ki, divjaje po vesolju, rešujejo svoje politične probleme? Zakaj imajo potem tako majhno minutažo? Ali je to zgodba o neizkušenem mladiču, ki bi se rad transformiral in očaral sošolko? Ampak zakaj potem punca ne doda filmu prav ničesar razen svojega seksapila? Vsega po malem, vse skupaj nič, kot razmazan drekec.

Gosta akcija je nesmiselna, kar še poslabšajo prekinitve, ki naj bi bile komične, ampak enostavno niso smešne. Autoboti v enem prizoru pospremijo poba domov, nakar ga čakajo na vrtu pod njegovim oknom, kjer se prestopajo po terasi in cvetličnih gredah. Fant jih ošteje, da bosta starša ponorela, če jih vidita, ko ju ravno prinese v sobo, roboti pa se pravočasno skrijejo za balkonom in zidovi hiše. Prepričujeta ga, da sta slišala pogovor, ko se roboti stiskajo k hiši: kar naj bi bilo komično, ampak spravlja v zadrego, ne smeh. V risanki Ratatouille je podobna, ampak dosti učinkovitejša scena, kjer se podgane gostijo v shrambi, pa se morajo skriti pred prišlekom in kako se ena ješča trudi stati nepremično, pa jo premamlja bližnje grozdje. Najbolj duhovit moment v Transformerjih je mogoče tisti, ko robot, usposobljen za zdravnika, izjavi med vsemi, da zaznava pri fantu visok nivo feromonov, ki kaže, da si želi pariti s samico …

Film ima dovolj pomanjkljivosti, da je lahko najslabši med najbolj reklamiranimi filmi zadnjega časa. Odlikuje ga le impresivno rušenje mestnih zgradb in cestnih struktur; če je to seveda sploh lahko dobro … Po dostojnih standardih mu gre kvečjemu zvezdica. Niti roboti ne izgledajo kul.