Čezmejna bližina

Odnosi s Hrvaško še nikoli niso bili tako dobri. Poletje je minilo brez incidentov. Še pretepov med slovenskimi turisti in domačini je bilo na Hrvaškem manj. Incidenti ob meji? Kaj je že to? Letos o kakšnih nevšečnostih v Piranskem zalivu ni bilo ne duha ne sluha. Nič. Namesto tega so mediji poročali o športnih prireditvah, na katerih sta se srečevala premiera sosednjih držav. Še neprijetno dejstvo, da hrvaška država prodaja sporna zemljišča ob Dragonji je bilo tako rekoč v hipu pozabljeno. Letošnje poletje je minilo v znaku sprave med sosedama. In v znaku diplomatskih pobud.

Najbolj odmevna je bila pobuda slovenske vlade. Kot smo izvedeli post festum, je bila dolgo načrtovana in skrbno premišljena. Slovenska diplomacija je predlog arbitrže o celotni meji in celo ime arbitra posredovala hrvaški strani. Vsi so bili vzhičeni. Poteza je bila dobrodošla. Tako za slovensko javnost, saj je vlada končno prevzela iniciativo, kot za hrvaško, ki je dobila še eno temo pred jesenskimi volitvami. Sledil je pričakovan hrvaški odgovor. Pobuda je super - a na žalost nesprejemljiva. Hrvaška bi raje šla na sodišče, kjer bi odločali samo o Piranskem zalivu.

Zgodilo se ni torej skoraj nič. Janševi in Sanaderjevi obiski športnih prireditev so bili skrajno kurtoazni. Ampak hkrati tudi malo leseni. Podob, ki so jih zabeležile kamere, niti prisotnost Urške Bačovnik ni zmehčala. Sanader je bil bolj ali manj mrk. Hrvaške volivce in volivke je njegov izraz na obrazu prepričeval, da je njihov predsednik vlade trden pogajalec. Urška je pripovedovala vice, ki ga niso nasmejali. Pravzaprav se je smejala samo ona. Janez Janša pa je sedel s široko razkrečenimi nogami. Kot kakšen kavboj.

Zgodba o letošnjih avgustovskih naporih v zvezi s slovensko-hrvaškimi odnosi seveda še ni končana. Iz zunanje političnih terenov se je v obeh državah preselila na notranje političnega. Na Hrvaškem so debate pričakovano predvolilne. A zdi se, da Slovenija glede tega ne zaostaja. Janez Janša je za jutri sklical sestanek, na katerem naj bi slovenska politika poenotila poglede na prihodnjo diplomatsko strategijo do Hrvaške, ki jo predlaga vlada. Vendar se je zapletlo še pred sestankom.

Za nelagodje je poskrbela kar vlada sama, ki je najprej sklicala dva sestanka. Enega za vladne stranke in drugega za opozicijo. Toliko o poenotenju! Na nenavaden koncept združevanja, ki že vnaprej deli, je najprej opozorila predsednica LDS Katarina Kresal. Odločno in jasno je povedala kar so razumeli vsi. In potem si je predsednik vlade premislil - to mu je itak že prišlo v navado. Pokazal je svojo razumno plat in malce popustil. Vsekakor premalo. Sestanek bodo še vedno začeli tisti na oblasti, ki se jim bo kasneje priključila opozicija. Gradivo za sestanek pa bodo dobili na sestanku. Že samo to bi moral biti razlog za nezadovoljstvo.

Poniževanje partnerjev je nekaj, kar gre vladi kar dobro od rok. Vendar tudi odgovor največje opozicijske stranke SD ni od muh. Samo dan pred sestankom pri slovenskem premieru, se bo Borut Pahor danes srečal s hrvaškim predsednikom SDP Zoranom Milanovićem. Izmenjala bosta mnenja o reševanju dvostranskih vprašanj med državama. In potem bo Pahor odšel k Janezu Janši, na sestanek vseh slovenskih parlamentarnih strank, ki ga je Pahor predlagal že zelo dolgo nazaj, tako da bodo kakršni koli očitki, da se najprej pogovarja s prijatelji na Hrvaškem, brezpredmetni.

In kaj si lahko od vsega tega obetamo? Najbrž bolj malo. Zdi se namreč, da je ena glavnih težav hrvaško-slovenskih odnosov prav v tem, da jih politiki poskušajo reševati v okviru čezmejnih prijateljstev. Drnovšek z Račanom, Sanader z Janšo, Pahor z Milanovićem… Hrvaško-slovenski odnosi niso stvar prijateljskih dogovorov in nikoli ne bodo. Za meddržavnimi dogovori morajo stati racionalni in iracionalni interesi, ki jih šele omogočajo. Prijatelji? Kaj že to pomeni v mednarodni politiki? Bolj malo. Dogovorom je pravzaprav vedno lažje verjeti, kadar jih sklepajo “ne-prijatelji”.

Če bi se Janša dogovorjal z Milanovićem ali Pahor s Sanaderjem bi bilo optimizma in upanja na rešitev gotovo lahko več, kot ga je danes, ko se pogovarjajo med sabo samo politični zavezniki. Ne glede na to ali verjamete Antonu Ropu, ko pripoveduje o dogovarjanjih med Janšo in Sanderjem.

Jani Sever

P.S.:

Kolumne Agate P. bodo v jesensko zimski shemi objavljane na tem mestu vsako soboto.