Sloni med porcelanom

Desus je zagrozil z izstopom iz koalicije. Težava so vojni zakoni in poteze koalicijskih partnerjev, ki Desusa ne vključujejo v pogovore o tej temi. Koalicijske stranke (brez Desusa) so tik pred počitnicami pripravile nov predlog zakona in ga poslale v podpis vsem poslanskim skupinam. Začelo se je namreč muditi. Novembra poteče rok, ki ga je predpisalo ustavno sodišče. Ampak na horuk z vojnimi zakoni pač ne gre.

Vprašanje je - ali lahko status žrtve vojnega nasilja dobijo tudi narodni izdajalci. Do novembra bi moral državni zbor popraviti zakon, ki je diskriminatoren, saj priznava status žrtve samo civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem okupatorja in njegovih sodelavcev. Zadeva je zapletena, ker je ustavno sodišče hkrati razsodilo, da bi bila rešitev, ki bi priznavala status žrtve tistim, ki so sodelovali z okupatorjem, lahko neustavna in v neskladju z načeli mednarodnega prava.

Državni zbor ima vsekakor zelo težko nalogo. Nevšečnosti se začnejo že pri vprašanju, kaj je to izdaja. Odgovor ni enostaven in merila, ki bi jih lahko pri tem uporabili so predvsem zgodovinska. Kdo so narodni izdajalci? Vsi Domobranci? Samo vpoklicani Domobranci? Domobranci kar tako? Samo oficirji? Pripadniki vaških straž? Je bil sodelavec okupatorja denimo likvidirani ban Natlačen?

Glede teh vprašanj niti zgodovinarji nimajo povsem enotnega mnenja. A pri vojnih zakonih vendarle ne gre za zgodovino, oziroma vsaj ne samo za zgodovino. Gre predvsem za politiko in ideologijo. In manj za pieteto. Ali sploh ne. Vsaj pri večini. Oziroma za pieteto gre v prvi vrsti, kadar se razmišlja o “svojih”. Nasprotniki so isti kot so bili pred leti in še dolgo se očitno nič ne bo spremenilo. Videti je celo, da mlajše generacije v velikem delu prevzemajo vzorce starejših.

Spoštovanje do vseh žrtev je tisto, kar je vendarle najbolj pomembno. S kom so sodelovali in s kom ne je, kljub vsemu, pravzaprav povsem nepomembno z vidika spoštovanja življenja. Vse žrtve nasilja imajo eno skupno lastnost. So žrtve. V kaj so verjele in kakšni so bili njihovi zločini je mogoče ugotavljati samo posamično. Od primera do primera. Z oteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami vred.

Nekaj drugega je politika. Kljub temu, da je ustavno sodišče dalo državnemu zboru na voljo eno leto, se je prvi odločilni premik zgodil tik pred iztekom roka. Za povrh še na zelo nenavaden način. Brez ene od koalicijskih partneric. In to tako, da so opozicijske stranke predlog dobile v obliki počitniškega branja. Kdo se tu norčuje iz koga? Ob tem so SDS, NSi in SLS celo zagrozile, da bodo v primeru nesodelovanja, same vložile zakon v parlamentarno proceduro. Ker se namreč mudi.

Reakcija predsednika vlade, ki je dejal, da sam nasprotuje sprejemanju takšnega zakona s preglasovanjem, ni kaj prida pomirila strasti. Posebej ker je hkrati dovolj ostro okrcal tiste, ki zaradi tega grozijo z izstopom iz koalicije. In čeprav je Desus glede tega vprašanja razklan, je pristop, ki so ga ubrali predlagatelji zato, da bi bil uspešen, enostavno preveč netakten. Razen, če ni bil namen od vsega začetka samo razburkati strasti. To je vsekakor uspelo.

Glede na besede Janeza Janše o preglasovanju, Desus za izstop iz koalicije sicer ne bo imel ravno zelo trdnih razlogov. Kljub temu, da ravnanje koalicijskih partnerk do stranke upokojencev nikakor ni lepo ali korektno. Ampak pred predsedovanjem EU so kakršne koli tovrstne poteze slej ko prej še najbolj podobne političnemu samomoru. Torej je vse v redu. Pa še tik pred predsedniškimi volitvami je bila ponovno sprožena tema, ki se ji kandidati ne bodo mogli izogniti.

V predlogu, ki je sicer še vedno javnosti neznan, menda vztraja dikcija, ki omogoča, da so žrtve vsi. Nediskriminatorno. Tudi tisti, ki so povsem očitno sodelovali z okupatorjem in morda celo zagrešili zločine proti človeštvu, kar pomeni, da predlog ni ravno v skladu z navodili ustavnega sodišča. Je pa v skladu s tem, da so žrtve pač žrtve. Ampak - kot rečeno - gre za dikcijo, ki je občutljiva. In ravno zaradi tega je pri njeni obravnavi način toliko bolj pomemben.

Vladna koalicija je ponovno dokazala, da ima izjemen talent, kako lomastiti po najbolj krhkih stvareh.

Jani Sever