Simičev odhod?

Šef slovenske davkarije je napovedal, da se bo morda poslovil od svoje funkcije. Ivan Simič ima menda dovolj. Kar ni presenečenje. O tem je govoril že ob zadnjem nastopu pred parlamentarno komisijo, ki se ukvarja s primerom Pediatrične klinike. No, odločitve Simič še ni sprejel. O njej zaenkrat samo razmišlja. Morda bi vendarle lahko ostal na čelu DURS, če bi javnost do njega postala bolj prijazna. Pa je to mogoče?

Ivanu Simiču okoliščine niso bile ravno naklonjene. Kljub temu, da to ni prepovedano, je pač vsakomur nenavadno, da ima direktor Davčne uprave svoje podjetje za davčno svetovanje. Čeprav sam v njem ne dela. Za to, da ob tem podatku človeku zastrižejo ušesa, ni treba imeti kdo ve kako ekspertna znanja o pravu, politiki, etiki ali davčnih postopkih.

Ko so se pojavile obtožbe Đorđa Perića - odpuščenega inšpektorja, Simič enostavno ni imel veliko manevrskega prostora. Prav nič od tega, kar so poskušali naprtiti Periću se ni prijelo. Ne obtožbe o Perićevem spolnem nadlegovanju, ne priče, ki so se pojavile v državnem zboru in novinarjem pripovedovale o Perićevi pokvarjenosti, celo o njegovi domnevni vpletenosti v kriminalna dejanja, podkupovanja, napeljevanja h korupciji…

Nenavadno? Morda, vsekakor bi pričakovali, da bodo obtožbe preiskali pristojni organi. A javnosti to vendarle ni pretirano zanimalo. Kar je vsaj deloma razumljivo. Glavna zvezda zgodbe, v kateri nastopa direktor državne davkarije, pač ne more biti nek inšpektor. Tudi če bi šlo za človeka z vprašljivimi moralnimi referencami, je normalno, da javnost zanima predvsem vloga direktorja DURS.

Posebej ker Perićeva zgodba vzbuja veliko količino nelagodja. Kriminalka, v kateri ne manjka podkupnin in visokih vsot denarja, je lahko Rašomonska, vendar so nekatere stvari dovolj jasne. Simičevo podjetje je svetovalo v primeru, ki je postal sporen in zaradi katerega je Perić kasneje izgubil službo. To je pač dejstvo. Kot je dejstvo, da je vlada inšpektorjevi pritožbi ugodila in ga vrnila na delovno mesto, s katerega ga je Simič odslovil.

Primer je postal še posebej neprijeten, ko je o njem svoje poročilo podala Kosova komisija za boj proti korupciji, ki je Simičeva dejanja ocenila kot koruptivna. Zelo neprijetno za direktorja DURS, ki pravi, da bo Draga Kosa tožil zaradi zlorabe položaja, saj je prepričan, da je Kos prekoračil svoja pooblastila. A Kos ni edini, ki se je intenzivno ukvarjal s tem primerom. Tu je vsaj še poslanec SD Milan Cvikl, ki očitno zadeve ne bo spustil iz rok.

Ali ima torej Simič sploh kakšno možnost, da ostane direktor DURS do konca mandata, ki se mu izteče leta 2011? O tem najbrž lahko odloča sam, samo če odide. Vladi afera, ki se je razvila, gotovo ne ustreza in njegov odhod bi jo morda lahko nekoliko omilil. Tako premier kot ministra za zdravstvo in finance, za katere je zgodba najbolj neugodna, najbrž računajo, da bi s tem lahko pozabili tudi na primer Pediatrične klinike.

To bi bilo seveda zelo slabo. A prav zaradi tega, ker se je javnost - sicer pozno, a vendarle - začela ukvarjati z Ivanom Simičem, je hkrati lahko pozabila na ključna akterja zgodbe, Domna Zavrla in Mirana Straha, sicer člana vladajoče SDS. Ob Simičevem odhodu bi prav onadva morala stopiti v ospredje.

Ali ne bi bilo bolj elegantno, če bi pod Simičevim vodstvom DURS spisal ovadbi proti Zavrlu in Strahu, če je seveda bilo res kaj narobe? Ali ne bi tako Simič najbolj elegantno zavrnil vse sume, ki letijo na njegov račun. Če bo odstopil in tudi potem ne bo nobenih ovadb, bo vse skupaj videti samo še bolj nenavadno. In tudi politično neprijetno.

Konec koncev tisti, ki branijo Ivana Simiča, pa tudi drugi, ki komentirajo njegovo delo na Davčni upravi, praktično enoglasno trdijo, da gre za izvrstnega strokovnjaka, ki se na svoj posel spozna in je, odkar je prvi davkar, opravil veliko dobrega dela.

Jani Sever