maj 12, 2009

Škodljivost popravkov?

Objavljeno v: komentar

Danes se bodo sestale vse parlamentarne stranke, da bi sklenile, kako naj predsednik vlade odgovori na Rehnov predlog o arbitraži za razrešitev hrvaško-slovenskih mejnih vprašanj. Koliko modrosti bodo sposobne?

Kot je znano, je Hrvaška Rehnov predlog enostavno sprejela. Z malo debate in ob skoraj neverjetni enotnosti. Hrvaško navdušenje je bilo očitna napaka. Če bi bili malce bolj zadržani, bi bile reakcije v Sloveniji gotovo vsaj nekoliko drugačne. Čeprav najbrž ne bistveno drugačne. Slovenske pripombe so namreč predvidljive. Vezane so na premisleke, ki niso od včeraj. Povsem drugo vprašanje pa je, ali so ti premisleki dovolj racionalni in če prinašajo prave ter za Slovenijo koristne odločitve.

Ključno vprašanje, ki sem ga postavil pred časom enemu od vodilnih slovenskih političnih funkcionarjev je bilo, ali je po njegovem mnenju interes Slovenije, da čim prej razreši sporna vprašanja s Hrvaško, ali je morda interes Slovenije v tem, da nerešena vprašanja, ki lahko takšna ostanejo še dolgo časa, ne motijo življenja, se pravi političnih, kulturnih in gospodarskih stikov med državama? To je bilo še pred slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Odgovor je napovedoval razvoj dogodkov.

Slovenska politika se je odločila, da je pravi trenutek za rešitev spornih vprašanj zaključna faza hrvaških pogajanj z EU. Potem je prišlo do blokade, do zaostritve z nerazumnimi zahtevami ter izjave v državnem zboru, ki je pogajalcem določila okvir, ki ne omogoča kompromisov. Zdaj je videti, da smo imeli prav tisti, ki smo že takrat opozarjali, da so bile vse te odločitve napačne. Zdaj se Sloveniji kar naenkrat več ne mudi. Nerealnih zahtev do Hrvaške nihče več ne omenja, resolucija državnega zbora pa je postala argument v rokah SLS in SNS.

Predsednik vlade naj bi danes tako na srečanju vseh parlamentarnih strank predlagal, da podprejo dopolnila, ki jih bo vlada poslala Rehnu. Dopolnila gredo takole: V Rehnov predlog bi bilo potrebno vključiti načelo zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), zavezo, da se bo kopensko in morsko mejo obravnavalo skupaj in ne ločeno ter sklep, da se hrvaška pristopna pogajanja odblokirajo šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži. To naj bi bili popravki, ki so menda za slovensko politiko nujni.

S tem se spisek želenih slovenskih popravkov seveda ne konča. Predvsem je bilo slišati kar nekaj pripomb na predlagano sestavo arbitražnega sodišča. A malo je verjetno, da bi se spisek lahko zelo raztegnil, če slovenski politiki dajo kaj na svojo kredibilnost. Predolg niz zahtevanih popravkov bi namreč Rehnov predlog enostavno izničil, Slovenijo pa postavil v zelo neprijeten diplomatski položaj. Čeprav je po drugi strani res, da se bo to najverjetneje zgodilo v vsakem primeru, tudi če bodo predlagani popravki samo trije.

No, kljub temu si te popravke velja še enkrat ogledati. Pravzaprav se zdi samo eden med predlaganimi sprejemljiv za vse strani. Popravek, ki govori o tem, da Slovenija umakne blokado šele po ratifikaciji sporazuma, ni najbrž za nikogar pretirano problematičen. Malo bi sicer zavlekel proces, vendar to ne bi bilo usodno. In konec koncev, če obe državi mislita resno, bi se ratifikacija lahko zgodila v zelo kratkem času. Precej bolj neprijetna sta druga dva predvidena popravka. Vendar ne le za Rehna in Hrvaško.

Najprej načelo zunanje pravičnosti. Gre za strogo pravni termin. Rehn je namesto njega uporabil zvezo pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov. Dikcijo je torej premaknil na povsem politični teren. In zdaj sledijo vprašanja. Ali ni princip “ex aequo et bono” samo mantra, ki jo je težko prenehati izgovarjati? Ali ni ravno Slovenija tista, ki si želi več političnega in manj pravnega odločanja v sporu s Hrvaško? In ali to torej ne pomeni, da je Rehnov predlog pravzaprav za Slovenijo boljši od izbire, za katero se je odločila sama?

Podobno velja za združevanje morske in kopenske meje v paket. Pri morski meji gre namreč za izjemno vprašanje, saj ta doslej pač ni bila določena. Na drugi strani je kopenska meja bolj ali manj jasna in popravki bodo tam v vsakem primeru malenkostni. V primeru, da sta problema ločena, torej inovativnega političnega reševanja vprašanja morske meje, kopenska, ki za Slovenijo ni ravno ugodna, ne bi omejevala. V nasprotnem primeru bo morska meja pač lažje postala žrtev kopenske meje.