Pahor gre v Prago

Predsednik vlade Borut Pahor je pred odhodom na srečanje voditeljev držav v Prago ponovno brifiral medije o reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško.

Premier Borut Pahor je v Pragi izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija sprejela slovenska dopolnila k predlogu komisarja Ollija Rehna o reševanju spora o meji med Slovenijo. Predsednik Danilo Türk pa je poudaril, da si mora Slovenija pred odgovorom vzeti čas za posvetovanja in da sedaj ni primeren čas za kakršenkoli pesimizem. Kot je povedal Pahor v Pragi, kjer se je udeležil vrhunskega zasedanja EU in šestih držav iz bivše Sovjetske zveze in vzpostavitve Vzhodnega partnerstva, je bila glavna naloga njegovega obiska predvsem to, da opozori kolege, “da si bo Slovenija prizadevala za to, da se ta dopolnila upoštevajo”. O tem je govoril s približno desetimi sogovorniki, izrazil pa jim je pričakovanje Slovenije, da se bo ta dopolnila obravnavalo in da jih bo komisija upoštevala. “Če bi ocenili, da je predlog sprejemljiv (…) potem pričakujemo, da bo komisija upoštevala slovenska dopolnila, verjetno ne vsa, bistvena pa,” je pojasnil premier. “Potem bo treba oceniti, ali obstaja politična večina za sprejem v državnem zboru, to je pomembno tudi za to, ker se lahko pričakuje, da bi kdo znova sprožil, kot je bilo v primeru Nata, pobudo za referendum,” je dodal.

Sicer pa je premier poudaril, da so “v Rehnovem predlogu nekatere stvari, ki so za Slovenijo zelo privlačne”. “Datum, ki določa, da ravnanja po njem ne morejo biti relevantna. Prav tako ni mogoče spregledati, da se govori o stiku z odprtim morjem, pri čemer je vprašanje pravnega tolmačenja, ali je to dovolj. Vedeti je treba, da je omenjena pravičnost, duh dobrososedskih odnosov in - kar se mi zdi zelo pomembno - omenjena je pravična rešitev,” jih je naštel. Sedaj je treba po njegovih besedah to dovolj preudarno in hladnokrvno politično in strokovno preučiti in tako je Slovenija k temu predlogu pripravila dopolnila. Ob tem se je pojavljala dilema, koliko naj jih bo, in premier bo v torek predlagal, naj se Slovenija osredotoči le na bistvena, saj bi inflacija dopolnil pomenila “zelo majhno možnost, da bi dobili, kar res mislimo, da je bistveno, hkrati pa bi lahko komisija upoštevala nekaj, kar ni bistveno”.

Za rešitev tako občutljivega vprašanja je po njegovih besedah razumljivo, da je potreben čas. “Kot mi nismo kazali nestrpnosti, ko se je hrvaška stran odločala več tednov o prvih pobudah, tako razumemo, da ne bo zdaj kdo drug z neko nepotrpežljivostjo gledal na to,” je še dejal. “Slovenija ima pravico, da si vzame čas in si ga bo tudi vzela, ker gre za preveč pomembno stvar, da bi hiteli,” je ponovil, vseeno pa napovedal, da bo Slovenija dopolnila v Bruselj poslala predvidoma konec prihodnjega tedna. Da si je potrebno vzeti čas za dodatna posvetovanja, je v Ljubljani poudaril tudi predsednik republike Türk. Kot je dejal, je potrebno preučiti, kako je v arbitražni sporazum vključena tema stika Slovenije z odprtim morjem, ali je besedilo na ustrezen način formulirano v pogledu uporabnega prava, kakšna je sestava arbitražne skupine, potrebno pa je preučiti tudi določila glede časa, ko začne sporazum veljati.

Glede svoje vključenosti v pogovore vlade in predsednikov parlamentarnih strank je dejal, da je s premierom Pahorjem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem v rednih stikih. Srečanj predsednikov parlamentarnih strank se zaenkrat še ni udeležil, bo pa po vsej verjetnosti sodeloval na naslednjem sestanku, ki je predviden za torek. Türk je tudi pohvalil dejavnost naš diplomacije na tem področju in poudaril, da lahko razume različne politične ocene dogajanja, da pa ni “nikakršnih razlogov za pesimizem” in malodušje. “Prav je, da se Slovenija tega podjetje loteva samozavestno” in da razume, da tovrstni pogajalski procesi trajajo nekaj časa. Poudaril je, da diplomacija ne odloča; “politične odločitve so stvar političnih dejavnikov v Sloveniji in ko gre za ključne odločitve, so stvar DZ”, je še poudaril predsednik.

Dejal je tudi, da je bil prvi Rehnov predlog “bolj splošen” in je imel poudarke na mediaciji, kar je bilo Sloveniji všeč, elementi tega pa po njegovem ostajajo tudi v drugem predlogu. Glede načela pravičnost je zavrnil nekatera namigovanja, da te ideje ni v predlogu, “vprašanje je, ali je vključena na najprimernejši način”, je dejal Türk in dodal, da prav o tem potekajo pogovori. Türk je v odgovoru na vprašanje komentiral tudi sredin komentar predsednika opozicijske SDS Janeza Janše, ki je kritiziral Rehnov predlog in izrazil začudenje, da je Evropska komisija tak predlog sploh sprejela. Temu naj bi bilo po Janševih besedah krivo tudi to, da slovenska diplomacija v šestih mesecih v ključnih evropskih prestolnicah zaradi odločitev predsednika države ni imela ali še nima veleposlanikov, kar pa je Türk označil za “prazna fantaziranja”.

Reševanja problema se je sicer v Pragi dotaknil tudi prihodnji predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. Kot je dejal od Slovenije pričakuje konstruktivnost pri iskanju rešitve za zastoj Hrvaške na poti v EU. Evropska komisija je podala predlog, Hrvaška je rekla, da je zanjo sprejemljiv, in v tem smislu pričakujemo tudi od Slovenije, da bo poskušala biti konstruktivna, je povedal. Reinfeldt je spomnil, da je bil v ponedeljek pri njem v Stockholmu na obisku slovenski premier Pahor, s katerim sta se o tem dolgo pogovarjala. “Kot sem slišal, je hrvaška stran rekla, da Rehnov predlog lahko sprejme. Zdaj bomo sledili temu, kakšen bo odgovor Slovenije,” je dejal. “Ne morem napovedovati, ali se bo mogoče kamor koli premakniti,” je švedski premier odgovoril na vprašanje, koliko optimističen je, da se bodo hrvaška pogajanja z EU nadaljevala še med češkim predsedstvom EU, in koliko zaskrbljen, da se morda ne bodo niti med prihodnjim, švedskim predsedstvom EU, ki ga bo vodil.

“Naj poudarim pomen tega, da najdemo odločitev,” je še dejal Reinfeldt. “Jaz verjamem v širitev. Ampak so tudi takšni, ki bodo povzdignili glas in rekli: dovolj. Evropa ne bi smela biti nič večja. Če bi bil posredovan takšen signal, bi to ustvarilo napetost marsikje zunaj EU,” je pojasnil. “Sedaj v bistvu to kaže na dvostranski spor med Hrvaško in Slovenijo, ker ga moramo rešiti, da bo Hrvaška lahko nadaljevala pogajanja z EU,” je menil. “Na to torej upam in poskušam biti v pomoč obema, če bo mogoče, med švedskim predsedovanjem, če to ne bo rešeno zdaj,” je poudaril. Na vprašanje, ali iz povedanega izhaja, da je sedaj vse odvisno od Slovenije, je švedski premier pojasnil: “Ne, partnerici morata poiskati druga drugo. Ampak Rehn je dal predlog na mizo in Hrvaška je rekla, da je zanjo sprejemljiv. V tem smislu pričakujemo tudi od Slovenije, da bo poskušala biti konstruktivna.”

Denis Sarkić