Financiranje medijev

Računsko sodišče je v postopku revizije sofinanciranja medijev od 1. januarja 2006 do 8. januarja 2009 ocenilo, da državno sofinanciranje, katerega cilj je bil zagotoviti pluralnost in demokratičnost medijev v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bilo smotrno. Ministrstvu za kulturo je računsko sodišče dalo 90 dni časa za ukrepanje. Kot navajajo v povzetku revizijskega poročila, je ministrstvo za kulturo v obdobju, na katerega se nanaša revizija, na treh razpisih za sofinanciranje izbralo 625 projektov programskih vsebin medijev, ki jim je skupno namenilo skoraj 12,5 milijona evrov.

Med ugotovitvami, ki kažejo na nesmotrno porabo sredstev, na računskem sodišču izpostavljajo, da ministrstvo za kulturo ni načrtovalo ciljev razpisa tako, da bi bili ti dovolj natančni in merljivi, s čimer bi bilo mogoče spremljati njihovo uresničevanje, dolgoročnih ciljev pa tudi ni časovno določilo. Poleg tega so ugotovili, da je ministrstvo v več primerih ravnalo nepravilno pri izvajanju nalog, povezanih z določitvijo predmeta javnih razpisov v letih 2006, 2007 in 2008, določitvijo razpisnih meril in pogojev, odpiranjem prispelih vlog ter imenovanjem in delovanjem strokovne komisije. Med drugim pa je ministrstvo zunanjim izvajalcem za ocenjevanje projektov in za evalvacijo razpisa v celotnem pogodbenem znesku plačalo proračunska sredstva, čeprav izvajalci niso v celoti opravili pogodbenega naročila.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes uvodno o reviziji:

Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, gre za to, da so javni razpisi za pluralizacijo in demokratizacijo medijev “primer, kako se razpisi ne delajo”. Pri tem je po njegovih besedah “izvirni greh”, da se pri razpisih ni vedelo, “v katero smer se želi iti, še manj pa, kako priti do določenega cilja”. Ob tem je opozoril tudi na sestavo strokovne komisije, ki je ocenjevala ustreznost projektov. Kot je poudaril, so bili v strokovni komisiji tudi člani, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev. Računsko sodišče je poleg tega ugotovilo, da nobeden od dokumentov komisije ne vsebuje obrazložitve vsebinskih razlogov za odobritev ali zavrnitev vlog, je pojasnil Šoltes. Računsko sodišče je po njegovih besedah od ministrstva zahtevalo kar nekaj ukrepov, da do nepravilnosti v prihodnje ne bi več prišlo: ministrstvo naj odpravi razkrite nepravilnosti in nesmotrnosti, izvede naj nadzor nad izvedbo projektov in zagotovi sistem notranjih kontrol. Ugotovi naj odgovornost za nepravilna izplačila in v primerih, kjer je to primerno, tudi zahteva sredstva, do katerih izvajalci niso bili upravičeni, je povedal Šoltes. Ministrstvu za kulturo pa je računsko sodišče dalo tudi nekaj priporočil za izboljšanje sistema, je še pojasnil. Po njegovo naj ministrstvo razmisli, ali bo predlagalo ohranitev veljavnega sistema s potrebnimi spremembami, ali bo vzpostavilo novo, drugačno ureditev sofinanciranja medijev ali pa bo predlagalo odpravo državnega sofinanciranja medijev.

Peter Zmagaj o reviziji:

Višji strokovni sodelavec za revidiranje Peter Zmagaj je med drugim pojasnil, da je računsko sodišče obravnavalo pet področij: uspešnost določitve odgovornosti posameznikov v postopkih ministrstva, uspešnost pri določanju ciljev, izvajanje aktivnosti, spremljanje, doseganje in poročanje o učinkih aktivnosti in doseganje ciljev. Glede segmenta odgovornosti je računsko sodišče po njegovih besedah ocenilo, da je ministrstvo jasno določilo odgovornosti in naloge za smotrno upravljanje s področjem sofinanciranja medijev in je bilo zato uspešno pri določanju odgovornosti in nalog. Opozoril pa je, da ministrstvo ni spremljalo nalog. Ministrstvo si po njegovo tudi ni določilo ciljev, ki bi bili natančni, merljivi in časovno določeni, poleg tega ni imelo sistema za merjenje uspešnosti doseganja ciljev. Določanje ciljev je bilo po mnenju računskega sodišča zato neuspešno. Prav tako je bil negativno ocenjen segment spremljanja, doseganja in poročanja o učinkih aktivnosti razpisov. Ministrstvo namreč po besedah Zmagaja med drugim ni poročalo o doseganju vnaprej zastavljenih ciljev. Glede doseganja ciljev pa je računsko sodišče ocenilo, da ne obstajajo ustrezni in zadostni podatki, da bi lahko ocenilo doseganje dolgoročnih ciljev.

Odgovori na vprašanja Vesti:

Tako imenovani sklad za pluralizacijo medijev je bil uveden kot političen projekt. Zato je bilo o skladu v preteklosti izraženih mnogo dvomov in kritik. S sporočilom računskega sodišča so te kritike dodatno potrjene tudi v luči nesmotrne in neodgovorne porabe javnih sredstev, na ministrstvu za kulturo komentirajo ugotovitve računskega sodišča. Računsko sodišče je v postopku revizije sofinanciranja medijev od 1. januarja 2006 do 8. januarja 2009 ocenilo, da državno sofinanciranje, katerega cilj je bil zagotoviti pluralnost in demokratičnost medijev v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bilo smotrno. Ministrstvu za kulturo je računsko sodišče dalo 90 dni časa za ukrepanje.

Revizijsko poročilo računskega sodišča o državnem sofinanciranju medijev je po mnenju spletnega SDS “značilni primer, kako računsko sodišče in njegov predsednik Igor Šoltes ne bi smela delovati in kako lahko politika zlorablja državne inštitucije za vsiljene spremembe ter diskreditacije kadrov na posameznem področju”. V SDS opozarjajo, da je omenjeno revizijsko poročilo “poročilo prikaza neresničnega stanja na področju državnega sofinanciranja medijev”. Javnosti po njihovem mnenju napačno prikazuje, da je državno sofinanciranje medijev uvedla nekdanja vlada Janeza Janše v letu 2006, čeprav se je takšno sofinanciranje izvajalo že na podlagi zakona o medijih iz leta 2001.

Odgovor predsednika Računskega sodišča o navedbah spletnega SDS glede revidiranja državnega sofinanciranja medijev:

Denis Sarkić