Komentar - Andrej

Zgodba o štipendijah je zgodba o tem, kako ta država že nekaj let nima štipendijske politike. Začela se je leta 2006 z idejo o »celoviti prenovi« sistema štipendiranja, ki naj bi mladim med drugim podelila 10.000 novih štipendij. Leta 2007, je ob sprejemanju zakona Študentska organizacija Slovenije glasno opozarjala, da predvidene spremembe ne bodo prinesle novih 10.000 štipendij. Tako kot je bilo obljubljeno. Simulacije, ki smo jih kot socialni partnerji lahko le delno videli, so namreč jasno pokazale, da se število štipendistov ne bo spremenilo. Da so rezervirali dovolj sredstev, so rekli. Lansko poletje smo tako še enkrat opozarjali, da ne glede na rezervirana sredstva, o številu štipendij odloča cenzus, ki pa ga prejšnja vlada trmasto ni hotela spremeniti. Rezultat: Letos je okoli 20.000 prosilcev za državne štipendije ostalo brez štipendij, denar pa je ostal v proračunu neporabljen.

Potem je prišla nova vlada. Našla je ta neporabljena sredstva na postavki za štipendije in jih brez kakršnegakoli posveta s študenti, prerazporedila. Med tem, ko so se zaradi krize v rebalansu proračuna sredstva za socialne transferje povečala za skupno 140 milijonov evrov, so jih skoraj 7 milijonov za štipendije odvzeli! Brez dialoga in brez konsenza.

Zato pa smo se istočasno v okviru socialnega dialoga znašli pred Ministrstvom, ki cenzusa ni hotelo spremeniti tako, da bi ujeli vsaj obljubo izpred dveh let. Razlog: sredstev na postavki, na tej isti postavki, ravno znižani, pač ni dovolj!?

Zato se s spremembami Zakona o štipendiranju, ki prihaja v državni zbor študentje ne strinjamo. Spremembe so seveda nujno potrebne, ampak tako kot so predlagane so nezadostne. Ministrstvo je sedaj sicer povišalo vstopni cenzus na 65 % minimalne plače in cenzus za tiste, ki se šolajo oz. študirajo izven kraja bivanja na 68 %. Menimo, da bi se ta cenzus moral zvišati vsaj na 70 % minimalne plače, da bi bile državne štipendije bolj dostopne, še bolj tistim, ki živijo daleč od univerzitetnih središč. Dvig cenzusa na 70 % minimalne plače pa bi omogočil okoli 2.000 dodatnih štipendij več. Ta dvig pomeni približno pol sredstev, ki jih je vlada s postavke ravnokar odvzela.

Podporo našemu stališču po zvišanju cenzusa so izrazili tudi državni svetniki pri Komisiji Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.

Mi, študentje, si bomo še naprej prizadevali za več štipendij in iskali razumevanje problema premajhnega števila štipendij pri poslancih. Upamo, da nas bodo oni razumeli in na koncu sprejeli tak zakon, ki bo zagotovil nujno potrebne dodatne štipendije.

Andrej Božič