Pravna država?

Kriminalisti in tožilci delajo. Aktivnosti so precej širše od tistih ob znameniti akciji proti gradbenim tajkunom. Čeprav malce manj spektakularne. A odzivi so podobni. Kažejo radikalno nezaupanje slovenske družbe v pravno državo.

Patria, Luka Koper, Mobitel, Vzajemna, ELES, kot da bi se kriminalistom zmešalo. So v manični fazi? Napovedi govorijo, da preiskav še ni konec. Spisek potencialnih preiskovancev je vsekakor dolg. Tu je nova stavba MNZ, pa Kramarjeva nagrada, pa Intereuropa, pa Laško, pa Istrabenz in vedno so na zalogi še kakšna presenečenja. Veliko. Preveč, da bi bilo enostavno sprejeto kot samoumevno. A v čem je problem? Zakaj javnost ves čas govori, da se nikomur, ki krade na veliko, nič ne zgodi, potem pa, ko se začnejo hišne preiskave, najprej nastopijo dvomi. Vprašanje je bolj resno, kot se zdi na prvi pogled.

Odgovor je, da je v Sloveniji vse politično motivirano. Takšno prepričanje je povzročilo padec nekdanje LDS in vzpon SDS na volitvah 2004. In potem je prišla vladavina SDS. Ampak stvari so šle samo na slabše. Prepričanje, da je v Sloveniji vse politično motivirano, se je še dodatno utrdilo. In zdaj je seveda vse ponovno enako. Kriminalistične hišne preiskave enostavno ne morejo biti rezultat utemeljenih sumov, da so bila storjena kazniva dejanja. Tako kot, ko se je preiskovalo Zidarja, Tovšakovo in Černigoja. Le zakaj ne? Je to res popolnoma nemogoče? Pa še eno pomembno vprašanje ostaja. Ali je kriminal samo za to, ker je bil razkrit zaradi političnih motivov, kaj manj zavržen?

Največ težav z neverjetno stopnjo policijske aktivnosti imajo seveda tisti, ki so se trudili minimizirati pomen aretacij gradbenih tajkunov in so se predvsem osredotočili na prevažanje Zidarja v marici, kot da je to ne vem kako problematično. Ubogi direktorji. Kam pa bomo prišli, če bo vsakič nova politična garnitura tako brezobzirno napadla direktorje drugih političnih barv s pomočjo državnega represivnega aparata. Hm. Ali imajo torej direktorji politične barve? Ali mar niso bili vsi ti direktorji nastavljeni strokovno in ne politično? In, ali ni prav tako vsem tajkunom prejšnja vlada prodajala deleže v podjetjih po tržnih in ne politično prijateljskih cenah?

Delo se je v uvodniku vprašalo ali ” … so za politične igre te vrste v gospodarskem peskovniku res dovoljena vsa sredstva? Res cilji včasih upravičujejo sredstva? Če politika meni tako, naj jo spomnimo: mandata za takšno početje od volivcev ni dobila.” V Mladini smo v uvodniku lahko prebrali: “Za zadržanost je več razlogov. Prvo je nezaupanje javnosti, da gre za realne, resne postopke.” In v Dnevniku je Rok Praprotnik zapisal: “Pravi obraz “nove policije” se bo pokazal šele, ko bo naletela na “naše”, na tiste, ki so trenutno na oblasti.” Logika je enostavna in v njenem jedru je prav prepričanje, da je v Sloveniji vse politično motivirano. Enostavno. Živimo v totalno politični državi.

Seveda se lahko strinjamo, da bodo kriminalisti in tožilci, ko bodo opravili preiskavo proti nekomu, ki je blizu trenutni oblasti, postali veliki heroji. In vendarle, ali ni mogoč tudi nekoliko drugačen pogled. Ali ni morda res, da policija in kriminalisti prav v času prejšnje vlade niso mogli opraviti vseh preiskav, ki trenutno potekajo, ravno zato, ker je bila na oblasti neka druga garnitura? In konec koncev, ali ni res, da je bolje, da vsaj čistijo med “ne našimi”. Ko se bo oblast zamenjala, pa naj se postopek ponovi. Če bodo seveda na razpolago utemeljeni sumi. Realnost je kruta. Težko si je zapomniti velike primere, kjer koli po svetu, ki so bili raziskani, če je šlo za “naše”. Čiste roke so vedno tudi rezultat politične volje.

Tudi Domen Zavrl, saj se spomnite, tisti, ki je organiziral svetovanje pri polaganju kablov v Pediatrični bolnici, je šele zdaj dobil odločbo, da mora vrniti denar. Ampak menda je kar naenkrat nekam izginil.

Jani Sever