Pahor na telefonu

Nekdanji direktor NLB Marjan Kramar je dobil svojo nagrado. To smo nekako vsi vedeli. Mediji so o tem poročali in nihče se ni hvalil s tem, da se je Kramar nagradi odpovedal. Samo nadzorniki in vlada menda niso vedeli ničesar.

Potem so se prebudili in predsednik vlade je Kramarja enostavno poklical po telefonu. Ni znano, kje ga je dobil. Ampak to niti ni važno. Prav tako ga gotovo ni vprašal, na katero banko je svoj novi milijon naložil. No, ne gre ravno za milijon, saj je bila nagrada seveda tako visoka v bruto znesku. Vendar je bil predsednik vlade vseeno neizprosen, Kramarju je dejal, naj denar vrne. In potem se je odvil dialog vreden kakšne telenovele. Nekdanji predsednik uprave največje slovenske banke mu je odgovoril, da »o tem še ni razmišljal«. Nato je premier odgovoril: “Kar začni razmišljati takoj!«. Dramatično, ni kaj. In vendar je dialog predvsem zabaven, še najbolj hecno pa je to, da smo zanj sploh izvedeli.

Za nagrado se namreč ve že kar nekaj časa. Že januarja je bilo objavljeno, da bo Kramar prejel milijon evrov nagrade. Predsednik vlade je to nedvomno opazil, saj je javno povedal, da bo o nagradi zahteval informacije. Anton Žunič, ki je s Kramarjem podpisal sporno pogodbo, se je konec januarja odpovedal zaposlitvi v kabinetu Boruta Pahorja. In potem prejšnji vikend, dobra dva meseca kasneje izvemo, da je finančni minister Franci Križanič pravkar izvedel, da je bila nagrada že izplačana. V vsem tem času je javno pred kamerami enkrat nastopil tudi bivši direktor NLB, ki je na vprašanje o nagradi odgovoril, da tudi on novinarjem želi en lep dan. Le komu takrat ni bilo jasno, koliko je ura?

Zdaj so vsi v vladi prepričani, da se je pripetil škandal. Kar je gotovo tudi res. Nekaj drugega pa je trditi, da se jim o vsem skupaj ni sanjalo. In da doslej glede tega praktično niso storili ničesar. Finančni minister sicer pravi, da za nagrado niso vedeli niti nadzorniki. Šlo je pač za avtomatično izplačilo po pogodbi, ki ga je nekdo gotovo moral odobriti. Je bila to nova uprava? Le kdo drug bi to sploh lahko storil. A zakaj potem premier Kramarja sploh nadleguje, naj vrne nagrado? Ali res misli, da ga lahko v takšno dejanje prepriča? Morda. Konec koncev so se tudi v ZDA nekateri veliki direktorji odpovedali vsem bonusom. Toda oni niso bivši direktorji, temveč še vedno vodijo podjetja.

Na prvi pogled se sicer sliši hvalevredno, da se predsednik vlade tako trudi okoli Kramarjeve nagrade. Vendar vse skupaj deluje nekoliko neprepričljivo. Ne le zaradi opisane kronologije. Samo nekaj dni prej je premier govoril o novem paketu ukrepov za premagovanje krize, ki ga vlada nikakor ne more spraviti skupaj. Zapomnili smo si samo nekaj stavkov o doseganju konsenza. Nihče pa ni razumel glede česa naj bi se sploh sporazumeli. Potem smo lahko gledali kako delavci iz skladišč propadlih tovarn domov vozijo meso, ki bi menda čez nekaj ur postalo neužitno. In ob tem s težavo zadržujejo solze. Neki možakar je dejal, da živijo od pokojnine njegove mame.

Predsednik vlade je bil včeraj ogorčen. »Tudi če domnevamo, da predsednik uprave banke v večinsko državni lasti dela najboljše in ima banka najboljše rezultate, in tudi če ni krize, milijon evrov ne more biti pravična nagrada za njegovo delo. V tem času nihče ne opravlja tako odgovorne naloge, da bi zanjo dobil milijon evrov nagrade. Ni take nagrade in ni takega posameznika!« Tako je prepričan predsednik vlade Borut Pahor. Se s tem lahko strinjamo? Pahorjeva retorika s tržno logiko nima veliko opraviti. Ampak ravno zato bo posebej v sedanji razmerah gotovo požela precej aplavzov. Še več bi jih morali konkretni predlogi, ki jih v zvezi z nagradami napoveduje vlada.

Zares govori o odškodninski odgovornosti nadzornikov, vložili pa so tudi zakon, ki predvideva 90 odstotno obdavčitev nagrad, bonitet in odpravnin. Zakon naj bi veljal od 1. januarja 2009. Torej za nazaj. Ubogi Kramar. Za to, da bi obdržal svojo nagrado, se bo moral očitno presneto potruditi. Uporabiti bo moral vsa pravna sredstva. In če jih bo, mu bo najbrž uspelo. Retroaktivnost zakonodaje je namreč v Sloveniji doslej veljala za neustavno. Vprašanje je le, ali si bo kaj takšnega drznil. Vsekakor mu ne bo lahko. Morda ga bo še kdaj poklical celo predsednik vlade. Medtem ko bosta govorila, pa se bodo okoli njiju spet godile zanimive reči, ki bodo ostale v senci njunega dialoga.

Tako kot tokrat, ko je NLB Infond Holdingu podaljšala za okoli 130 milijonov evrov kratkoročnih posojil, kot je zapisal Dnevnik.

Jani Sever