Končno se preiskuje

Tudi v Sloveniji se je preiskava v zadevi Patria premaknila z mrtve točke. Ali je naključje, da je prej morala na obisk, k svojemu slovenskemu kolegu in slovenski generalni državni tožilki, priti finska pravosodna ministrica?

Vprašanje ni nepomembno. Zadeva Patria v Sloveniji enostavno ni bila predmet kriminalističnih akcij. Videti je bilo, kot da se glede Patrie v Sloveniji nič ne more narediti. Takšno stanje se je zdelo normalno prejšnjemu vodstvu policije, notranjemu ministru in generalni državni tožilki. Ves čas so zatrjevali, da se na zadevi intenzivno dela. Čeprav ni bil nihče od osumljencev niti zaslišan, čeprav je nekdanji notranji minister javno razkril zaupni podatek, koliko naj bi jih zaslišali in s tem razburil finske kolege, čeprav se je depeša Interpola skrivnostno izgubila in so zato kasneje našli dva anonimna grešna kozla … Generalna državna tožilka je ves čas trdila, da je vse v najlepšem redu in da delajo s polno paro.

Potem se je zgodil sestanek, ki bo kot kaže postal znamenit. Finska pravosodna ministrica na sestanku s slovensko generalno državno tožilko menda ni delala v rokavicah. Vprašanja so bila neposredna in nerodna. Odgovorov pa naj bi bilo malo in bili naj bi nepopolni. Po sestanku je generalna državna tožilka razkrila podrobnost, da je komunicirala z enim od osumljencev. Poslan ji je bil sms. Vse skupaj je prišlo v javnost. In nastala je legenda, da gre za nekoga, ki je želel pomagati v preiskavi. Generalna državna tožilka naj bi ga napotila na kriminaliste, kamor menda nikoli ni prišel. Le zakaj se ni bolj potrudila? Da želi nekdo posredovati informacije ni nepomembno, posebej ne v tako veliki preiskavi.

Potrebovali smo torej obisk s Finske. Ne le obisk pravosodne ministrice. V Slovenijo so dan pred akcijo prišli finski preiskovalci, ki so sodelovali pri hišnih preiskavah osumljencev, obiskali so podjetje Kolesnik, podružnico Patrie v Sloveniji, informacije pa so zbirali tudi v Rotisu in na obrambnem ministrstvu. Sodelovanje na evropski ravni pač. Nerazumno je samo, zakaj se je na to čakalo toliko časa. Na Finskem intenzivna preiskava v zadevi teče že zelo, zelo dolgo. Odgovor je na dlani. Med finskimi in slovenskimi preiskovalci prej ni bilo zaupanja. Za to, da se je zaupanje vzpostavilo je bila potrebna politična sprememba v Sloveniji. In resen pogovor z generalno državno tožilko.

Kljub zadovoljstvu, da se je preiskava resno začela, je seveda povsem nejasno, kaj se bo na koncu z njo zgodilo. Skupne slovensko finske akcije ni spremljal medijski pomp, ampak je bila nasprotno izpeljana zelo diskretno. Prvi so se za zadevo zanimali finski novinarji. V Sloveniji pa je edino konkretnejše poročanje zagotovil Rudolf Leban, ki je v svoji pisarni, po opravljeni preiskavi, dal krajšo izjavo slovenski nacionalni televiziji. Podjetnik, ki naj bi skrbel za proti dobave, ni bil videti ravno najboljše volje, je pa ostal miren, čeprav je bil videti nekoliko manj samozavesten kot pred pol leta. Drugi preiskovanci pred kamerami niso nastopili. Niti ni povsem jasno, kdo vse je med njimi.

Zaenkrat je seznam povsem neuraden. Jože Zagožen iz HSE, podjetnik Walter Wolf, direktor Rotisa Ivan Črnkovič, slikar Jure Cekuta, uslužbenec Slovenskih železnic Darko Njavro, nekdanji vojak Peter Zupan … Če so imena prava, je zgodba o tem, zakaj je v Sloveniji preiskava tako dolgo stala, toliko bolj zanimiva. Povezava politike, obveščevalcev (zasebnih in manj zasebnih), vojakov, uradnikov ter posrednikov v trgovini z orožjem, praviloma ustvari razmere, v katerih je preiskave zelo težko voditi. Po drugi strani pa je družba tudi zelo raznolika. Walter Wolf je prejšnji teden povedal, da bi moralo biti za posel s Patrio izplačanih 21 milijonov evrov provizij. Le kaj bi lahko o tem povedal domnevni skesanec Barbare Brezigar?

Jani Sever