Dežman o grobiščih

Sestanek komisije za prikrita grobišča s predsednikom države Danilom Türkom in premierom Borutom Pahorjem je pokazal interes oblasti za seznanitev s problemom prikritih grobišč, je v izjavi za medije dejal predsednik komisije Jože Dežman. Dodal je, da bo čas za pietetna dejanja oblasti potem, ko bodo ustrezni organi opravili svoje delo v Hudi Jami. Glede obiska predsednikov države in vlade v Hudi Jami je Dežman poudaril, da dostojanstvo države zahteva, da ustrezni organi opravijo svoje delo, potem pa se oblast odloči tudi za pietetna in protokolarna dejanja, ki sodijo zraven.

Jože Dežman po sestanku za Vest:

Ali verjame, da bo prišlo do sprave med predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janezom Stanovnikom in domobransko stranjo, je Dežman odgovoril, da je spravni proces v slovenski zgodovini opravil pomembno vlogo - kot spraševanje vesti. “Odločili smo se, da z metodami skrajnega nasilja v politiki ni zdravo poslovati. Naprej je sklop ukrepov tranzicijske pravičnosti. Tu ima Slovenija denacionalizacijo, popravo krivic, popis žrtev, postavljena obeležja zamolčanim žrtvam; to so velike stvari, ki bremena preteklosti v dobršni meri odpravljajo,” meni Dežman.

Spravna dejanja na tej ravni pa so po njegovih besedah povsem nepotrebna, ker majo predniki enih in drugih preprosto težavo: “Eni bi radi imeli belega konja, ki so ga drugi že požrli”. Tista opravila, ki so jih naši predniki ob svojem prerekanju pozabili, so prepustili nam, je še dodal predsednik komisije za prikrita grobišča. Glede poteka preiskave v Barbarinem rovu je pojasnil, da je tretji del preiskave, delo sodne medicine, najzahtevnejši, pridobivanje cele vrste podatkov pa precej zamudno. Dežman tudi meni, da “bombastične novice o najdenih otroških čevljih in bičih v jami nimajo realne osnove”. Poročilo za preiskovalnega sodnika bo po njegovih besedah pripravljeno do srede. Na osnovi najdenih predmetov v jami po Dežmanovih besedah lahko potrdijo le prve ugotovitve, namreč, da je šlo za pobijanje.

“Mogoče pa kakšna razstava ne bi bila odveč, da se malo bolj umestno pogovorimo o tem, kaj si kdo za osamosvojitev oblasti in njeno ohranitev lahko privošči in česa ne,” je ob tem izpostavil predsednik komisije za prikrita grobišča. Dežman je glede odziva države v tem primeru med drugim povedal, da je v dosedanjih opravilih komisija za prikrita grobišča delovala v razmerah, ki jim lahko rečemo razmere kulturnega boja ali specialne vojne. “Če temu obdobju rečemo vampirsko obdobje zgodovine, se ve, da je za vampirje dnevna svetloba neprijetna,” je dodal. Tisti del oblasti, ki je svojo vlogo opravil brezhibno, so po njegovem mnenju mediji. “Pod vašo avtoriteto je vampirsko poslovanje s psihološko terorističnimi triki že rahlo komično,” ocenjuje Dežman, ki obenem verjame, da je Slovenija v odpiranju prostora v kritiki totalitarizma oziroma njihovega preseganja med vodilnimi v Evropi.

Denis Sarkić