Samuelovih 111 dni

Položaj na zunanjem ministrstvu se umirja, potem ko so bili odnosi med zaposlenimi lani zaradi afere z Washingtonsko depešo in dejanji, ki so sledila, na najnižji točki doslej, je danes na novinarski konferenci ob 111 dneh ministrovanja, menil zunanji minister Samuel Žbogar. Pri tem se je tudi opravičil veleposlaniku Marjanu Šetincu za šikaniranja, ki jih je ob tem doživel. Kot je ocenil Žbogar, so bili odnosi na ministrstvu na najnižji točki, ko so preiskovalci vdrli v pisarno veleposlanika Šetinca. Tedaj so mu zaplenili računalnik, na ministrstvu, ki ga je tedaj vodil Dimitrij Rupel, pa so ga osumili, da je posredoval občutljive dokumente medijem.

Minister Žbogar uvodno:

Med tovrstnimi občutljivimi dokumenti in informacijami je bila tudi znamenita Washingtonska depeša, v kateri je pisalo, kaj ZDA od Slovenije kot predsedujoče EU pričakujejo ob osamosvajanju Kosova. Vendar pa depeša, ki se je pojavila v slovenskem Dnevniku in beograjski Politiki, ni imela ustrezne oznake o zaupnosti, zaradi česar so se ob uvedbi notranjega nadzora na MZZ sprožila tudi vprašanja o spoštovanju pravice do zasebnosti zaposlenih.

Minister Samuel Žbogar o stanju v hiši (MZZ) in opravičilu Šetincu:

Žbogar se je danes na novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je sicer govoril predvsem o odnosih s Hrvaško, Šetincu javno opravičil v imenu ministrstva za vdor v zasebnost in za šikaniranje, ki ga je veleposlanik ob tem doživel. Pri tem je minister izrazil upanje, “da se kaj takega na zunanjem ministrstvu ne bo več ponovilo”. Šetinc je sicer zdaj neuradno kandidat za novega slovenskega veleposlanika na Poljskem. Sicer so se razmere na ministrstvu zdaj po oceni Žbogarja izboljšale, kar se po njegovih besedah kaže tudi v večji zavzetosti zaposlenih. Podobno beležijo tudi povečano dejavnost diplomatsko-konzularne mreže, kar po Žbogarjevih besedah “verjetno tudi govori o novem vzdušju” na ministrstvu.

Minister Žbogar na vprašanja Vesti o blogu, koroški manjšini, varčevanju na veleposlaništvih, sodelovanju z Ruplom in prepoznavnosti MZZ:

V tej luči je Žbogar pojasnil tudi, da na ministrstvu pripravljajo novelo zakona o zunanjih zadevah. Prvi osnutek sprememb zakona je po Žbogarjevih besedah že oblikovan, v glavnem pa naj bi šlo za podrobnejšo določitev postopkov pri imenovanju veleposlanikov, da ne bi prihajalo do nesporazumov, kot so se dogajali jeseni, ko je predsednik republike Danilo Türk zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev zavrnil več predlaganih novih veleposlanikov. Žbogar je pri tem še izrazil obžalovanje, ker so nekatera pomembna veleposlaniška mesta v državah, kot so Nemčija, Avstrija, ZDA, Rusija in druge, že predolgo izpraznjena. Toda po drugi strani je menil, da proces imenovanja novih veleposlanikov dobro poteka in da bo zaključen že v prihodnjih mesecih. Trenutno se je sicer v odboru državnega zbora za zunanjo politiko začel postopek zaslišanj 12 kandidatov za veleposlanike, ki jih je vlada premiera Boruta Pahorja predlagala sredi februarja.

Minister Samuel Žbogar o Ruplovi beležnici:

Minister se je sicer na Vestno vprašanje dotaknil tudi sedanjega sodelovanja z Ruplom, ki je zdaj svetovalec premiera Pahorja za zunanjo politiko. Kot je povedal Žbogar, sodeluje z njim korektno, kolikor je pač treba, sicer pa je Rupel Pahorjev svetovalec. Na naše zadnje vprašanje, ali je že kaj uporabil Ruplovo famozno telefonsko beležnico, pa je Žbogar hudomušno odgovoril, da ne, ker se je v vmesnem času že tako ali tako več ministrov v EU zamenjalo.

Denis Sarkić