Grimsov gospod Rožle

Odgovor notranje ministrice Katarine Kresal na interpelacijo je poln pravnih nelogičnosti, napak, v nekaterih delih pa je tudi izrazito kontradiktoren, je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Branko Grims. Opozoril je tudi, da zagovorniki t.i. izbrisanih uporabljajo dvojna merila, ko gre za spoštovanje odločb ustavnega sodišča. Kot je povedal Grims v odzivu na odgovor Kresalove na interpelacijo, ki jo je zaradi začetka izdajanja odločb izbrisanim zoper njo vložila SDS, odgovor ministrice v celoti ignorira temeljno pravno pravilo - to je, da nihče ni nedotakljiv, in da je lahko “vsaka odločba, tudi odločba ustavnega sodišča, potem ko je pravnomočna, predmet polemike in razprav”.

Uvodni Branko Grims o odgovoru Katarine Kresal na interpelacijo:

Ker je ta del v odgovoru ministrice popolnoma ignoriran, se je Kresalova po mnenju Grimsa izognila temeljnemu problemu odločbe ustavnega sodišča, “to je, da zajema nekaj, kar je zapisano v samem temelju slovenske države, to je temeljni ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti RS”. “Tisti zakon se namreč izrecno sklicuje prav na člen zakona o tujcih, ki ga je v svoji odločbi razveljavilo ustavno sodišče, iz česar nedvoumno sledi, da si je ustavno sodišče v tem delu vzelo pravico, ki jo v tem delu v resnici sploh nima,” je dejal Grims in dodal, da je odločba ustavnega sodišča tudi zato polna nedorečenosti, ki jim “na žalost v celoti sledi tudi Kresalova”. Kontradiktoren se zdi poslancu zapis Kresalove, da je bilo mnogim državljanom nekdanjih republik, ki so imeli dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, nezakonito preprečeno, da bi zaprosili za slovensko državljanstvo: “Ministrica s tem sama lepo implicitno pove, da je samo morda v nekaterih primerih prišlo do tega, da je bilo karkoli storjeno nezakonito in da tega ni mogoče kar generalizirati”.

Vprašanja Vesti za Branka Grimsa in njegovi odgovori, tudi o Miru Senici in gospodu Rožletu:

Nelogično in netočno se mu zdi tudi sklicevanje ministrice na ravnanje ustavnega sodišča, “češ, da to ni precedenčna sodba, ampak da je ustavno sodišče že kdaj prej ministrstvu naložilo, da izda neko odločbo. To je res, toda vsakokrat je ustavno sodišče presojalo v posameznem primeru, ministrica pa zdaj odločbe izdaja vsepovprek,” je dejal Grims in dodal, da je s tega vidika zadeva sporna. Grimsu se zdi nepravilno tudi navajanje ministrice, da gre v teh primerih za izbrisane. Kot navaja, se je pojem izbris v mednarodni politiki uveljavil v povezavi z Baltskimi državami, kjer je prišlo do odvzema državljanstva in dejanskega izbrisa nekaj deset tisoč Rusov. “Pri nas je bil položaj popolnoma drugačen, saj je bilo vsem ponujeno državljanstvo ali kateri koli drug status, v težavah pa je bil samo tisti, ki si tega ni uredil,” je dejal.

V zvezi z nekaterimi navedbami, da si otroci niso mogli urediti statusa, in da zato ne morejo biti za to odgovorni, pa je dejal, da bi zato morali poskrbeti njihovi starši, ki po zakonu odgovarjajo zanje. Tako je Grims omenil primer gospoda Rožleta iz filma Kekec, mislil pa je na Borisa Ivanovskega, ki se je v devedesetih prav tako znašel med izbrisanimi. Na novinarski konferenci je poslanec kot sprenevedanje označil še zahtevo Kresalove, naj ji poslanska skupina SDS predstavi seznam oficirjev JLA, ki se skrivajo za izbrisanimi. Kot je dejal, ima ministrstvo za notranje zadeve samo ta seznam, “zato bi lahko to od nje zahtevali kvečjemu v poslanski skupini SDS”.

“Da pa so med izbrisanimi tudi oficirji pa je potrdil tudi dolgoletni predsednik Društva izbrisanih Aleksandar Todorović, ko je dejal, da je med izbrisanimi okoli 450 tistih, ki so sodelovali v napadu na Slovenijo,” je dejal in dodal, da se bo z odločbami, ki jih izdaja ministrica prvič v samostojni Sloveniji zgodilo, da bodo za svoje početje nagrajen okupator oziroma njegovi sodelavci. Na koncu je poslanec opozoril še na dvojna merila, ki jih imajo pri spoštovanju odločb ustavnega sodišča vladajoča koalicija. Spomnil je, da so ravno nekatere stranke, ki danes v primeru izbrisanih zagovarjajo spoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pred nekaj leti podprle spremembo ustave, s katero so v ustavo zapisale, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, in s tem zaobšle referendum in odločbo ustavnega sodišča, s katero je to določilo, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem.

Denis Sarkić