Politika ob jami

Predsednik republike ni želel govoriti o ničemer, razen o enakopravnosti žensk. Ob dnevu žena. Vprašanje se je glasilo, ali se bo šel poklonit žrtvam v Hudi jami. Ob dnevu žena sta to storila Ljudmila Novak in Lojze Peterle.

“Danes sem v Trbovljah zaradi pravic žensk, zaradi enakopravnosti žensk. To je izjemno pomembna, prvorazredna tema v Sloveniji, tudi politična tema. In zato danes ne nameravam dajati izjav o nobeni drugi temi.” Predsednik je bil odrezav. Dan žena si zasluži ekskluzivno pozornost. Konec koncev je to politično korektno. Ampak vprašanja so se nadaljevala tako, da smo vendarle izvedeli več. “Danes sem tu zaradi prvorazredne teme, zato o drugorazrednih temah ne bom govoril.”

Ali torej predsednik republike vidi slovenske hude jame kot drugorazredno temo? Tudi odgovor na to vprašanje je bil kratek. Drugorazredna tema so politične manipulacije z jamami. Ali to velja tudi za očitek, da se državni vrh ne odziva na razkritje še enega zločina iz časa po drugi svetovni vojni? Lojze Peterle je denimo opozoril, da bo nenavadno, če se bo žrtvam prej poklonila delegacija hrvaške vlade kot slovenski predsednik. Nekoliko nenavadno je sicer, da Peterle v tem kontekstu ni omenil predsednika slovenske vlade. A poanta ostaja enaka.

Bomo videli. Danes naj bi Barbara rov v Hudi jami namreč res obiskali predstavniki hrvaške vlade. Borut Pahor pa naj bi tja menda odšel brez spremstva kamer. Kar bi bilo še posebej ganljivo, čeprav zbuja tudi sume, da bi to storil zato, da ne bi preveč razburjal starih volivk in volivcev SD, ki se z obsojanjem povojnih zločinov težko identificirajo. Kakor koli, predsednik slovenske vlade, ki si je med svojimi cilji zadal tudi sprejem vojnih zakonov, bo gotovo opravil gesto poklona žrtvam. To enostavno mora storiti, tudi če zato sprejem zakonov ne bo nič bližji.

Odkritje ostankov žrtev v Hudi jami za besedilo teh zakonov, ki naj bi bilo spravno in resnicoljubno hkrati, ni ravno dobra novica. Po eni strani samo moralni pritisk še bolj jasno piše njihovo formulacijo, po drugi pa je kompromis ob razburkanih čustvih samo manj verjeten. Spomniti se je treba samo na to, koliko časa iskanje kompromisa že traja in prisluhniti Lojzetu Peterletu, ki je včeraj med drugim ponono odprl ne le vprašanje povojne ampak tudi medvojne zgodovine. Dejal je, da se govori le o tem, kar se je dogajalo po vojni, čeprav so se podobne stvari dogajale tudi med vojno.

Za dobro mero politične akrobatike je evropski poslanec spregovoril še o dvojnih merilih. Češ, da občutljivost do izbrisanih, zahteva podobno ravnanje tudi v primeru žrtev povojnih pobojev. Primerjavo seveda lahko brez težav tudi obrnemo na glavo. A gotovo je bolj pomembno, da je Peterle s tem končno tudi izbrisane prepoznal kot žrtve. In Peterle ni kdorkoli, je prvi predsednik slovenske demokratične vlade, ki je bil na tej poziciji v času izbrisa, tudi če na dogajanje ob izbrisu ni imel praktično nobenega vpliva.

Lojze Peterle je v svojem nagovoru predsednika republike povedal tudi, da pričakuje, da Danilo Türk ne bo na strani: “… politične opcije, ki je kriva za to, da do teh zločinov nismo razvili pravega odnosa”. Na koga je meril, najbrž ni treba ugibati. Na politično opcijo, ki je podprla Türka v predsedniški tekmi, v kateri sta bila s Peterletom tekmeca in ki se je končala z veliko razliko. Kampanjo sta zaznamovala dva dogodka povezana z zgodovino druge svetovne vojne, ki Peterletu nista koristila, sta pa jasno znamenje, kako ljudstvo razume svojo zgodovino.

Vrhovno sodišče je tik pred predsedniškimi volitvami razveljavilo sodbo proti škofu Gregoriju Rožmanu, kar je postalo Peterletova tema. Danilo Türk pa je izjavil: “Dejstvo, da je Komunistična partija, kot ena od organizatoric odpora, zlorabila partizanstvo za lastno osvojitev oblasti in da je s partizanstvom legitimirala nedemokratični politični sistem, je treba priznati.” Zaradi tega mu je Janez Stanovnik odtegnil svojo podporo. Nauk je enostaven. Za kolaboracijo z okupatorji ni opravičila, niti ga ni za zlorabo ideje odpora. In enako gotovo velja tudi za množične poboje.

Predsednik republike je včeraj še dejal, da so, v primerjavi s pravicami žensk, drugorazredna tema tudi odnosi s Hrvaško. Lahko bi rekli, da bi bilo simpatično, če bi bilo res.

Jani Sever