Treznjenje razgretih glav

Slovenska politika je menda enotna. Sprejela je predlog mediacije za reševanje spora s Hrvaško. Hkrati Evropa Hrvaško opozarja, naj prav tako sprejme mediacijo. Videti je, kot da bo Sloveniji vendarle uspelo uveljaviti svojo voljo. A pojavili so se tudi prvi pomisleki.

Milan Zver je dejal, da bi bila mediacija lahko tudi katastrofa. Marko Pavliha je izbranemu pristopu sicer naklonjen, a je opozoril, da mediacija po njegovem mnenju ne bo prinesla končne rešitve. Zmago Jelinčič pravi, da je mediacija dobra samo za mediatorje, ki bodo z njo zaslužili. Rajko Pirnat sicer dopušča možnost, da bo mediacija lahko predstavljala neko izboljšavo pogajanj, vendar od nje ne pričakuje veliko in ima celo pomisleke do takšnega načina reševanja spora med Slovenijo in Hrvaško.

Zanimivo. Slovenska politika je menda enotna kot še nikoli. Mediacija je rešilna bilka, za katero se lovi v negotovi igri zaostrovanja odnosov s Hrvaško in poskusu razrešitve vprašanja meddržavne meje. Besedo mediacija smo v zadnjih tednih iz ust slovenskih politikov slišali milijonkrat. V kontekstu, da se je Hrvaška otepa, Slovenija pa jo predlaga kot rešitev, ki je zanjo najbolj ugodna. Mediacija je čarobna palica, ki naj bi Sloveniji zagotovila dostop do odprtega morja in nadzor Piranskega zaliva.

O tem, da ima Hrvaška z mediacijo težave, ni nobenega dvoma. Drugače bi nanjo že zdavnaj pristala. Ampak zdaj je vedno bolj očitno, da je tudi Slovenijo mediacije vsaj nekoliko strah. To je konec koncev povsem normalno, saj nobena pot ne zagotavlja, da bo dosegla to, kar si želi. Še več, vse poti, ki se ne končajo s sporazumno rešitvijo spora, slej ko prej vodijo na sodišče. Pa naj bo to v Haagu ali kje drugje. Mediacija pravzaprav pomeni samo to, da sprtima stranema nekdo pomaga priti do konsenza o sodišču in vsebini razsojanja.

Kot pravi Marko Pavliha, naj bi mediacija pripeljala h končni izbiri institucije, ki bo odločala o sporu. Kar je pravzaprav enako hrvaškim pričakovanjem. Zaplete se pri konkretni izbiri sodišča in načelu pravičnosti. Kar je povsem dovolj. In seveda pri spornih dokumentih, s katerimi naj bi Hrvaška prejudicirala mejo, na katere so medtem vsi že skorajda pozabili. Čeprav so bili ravno ti povod za začetek zaostrovanja odnosov med državama. Kaj se bo zgodilo z njimi? Bi v postopku mediacije enostavno izginili?
Malo verjetno. Še najbližje realni oceni stanja je bil zato včeraj na Odmevih najbrž Rajko Pirnat, ki je dejal, da ne vidi možnosti za sporazum. Razlog je enostaven. Politiki in mediji obeh držav so napetost v zadnjem mesecu tako zelo stopnjevali, da je kakršnakoli mediacija videti praktično nemogoča. Mediacija bi morala namreč kljub vsemu pripeljati do kompromisne rešitve, tudi če gre smo za konsenzualno izbiro sodišča. Mediacija je v svojem bistvu pač samo način kako priti do kompromisa.

Jani Sever