Znanje žanje

Velika dvorana v DZ je gostila projekt Znanje žanje, v okviru katerega je prvo predavanje pred poslanci in poslankami imel predavatelj s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Roman Jeral. Na novinarski konferenci so projekt poleg Jerala predstavili evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, predsednik DZ Pavel Gantar ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.

Potočnik je izpostavil, da je zaradi zmanjšanega vlaganja v znanost in raziskave s strani zasebnih podjetij toliko večja odgovornost vlad, da povečajo javna vlaganja, pri tem pa je navedel primer Finske.
Glede na predlog rebalansa proračuna je komisar ocenil, da ta vlada “dobro razume, pred kakšno dilemo se nahaja”. Po Potočnikovo bo namreč od investicij v znanost odvisno, kakšna bo Slovenija izšla iz krize.
Komisar Potočnik je poudaril tako odnos javnosti kot politike do znanosti. Prva “mora razumeti, zaupati, podpirati znanstvene dejavnosti”, odločitve politike pa morajo temeljiti na znanju, konkretnih raziskavah in analizah, je prepričan Potočnik. Prav zato po njegovih besedah projekt Znanje žanje sodi v evropski in slovenski čas in prostor.

Roman Jerala je izpostavil pomen niza predavanj tudi za politike, kajti “samo s kvalitetno, dobro, poglobljeno informacijo lahko nekdo res kvalificirano odloča o zelo pomembnih zadevah”.

Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča z omenjenim projektom izpolnjujejo “del naših prizadevanj v smislu promocije znanosti v Sloveniji”.

Sevanje praznine med predavanjem:

Predsednik DZ Pavel Gantar je kot razlog za izbiro parlamenta navedel, da bi “tistim, ki odločajo o znanstveni, razvojni in tehnološki politiki, predočili, kaj vse slovenska znanost zna in zmore”, ter poslance seznanili, da so njihove odločitve iz tega vidika “izjemno pomembne”. S projektom bodo, kot meni Gantar, prispevali tudi k večji popularizaciji znanosti v Sloveniji.

Urh Maček