SDS zapis o Ziherlu

Četrtek, 12.02.2009

Prebiranje pisma dr. Ziherla lahko jemljemo lahkotno ali resno. Lahko ga jemljemo kot obračunavanje in pozicioniranje znotraj koalicije, lahko tudi širše. Stvar dojemanja vsakega posameznika pač. Vendar je v tem pismu nekaj pomembnih stališč, na katere želimo tisti, ki ne razmišljamo enako kot dr. Ziherl, posebej opozoriti.

V kolikor bi bilo pismo namenjeno le interni strankarski javnosti oziroma obračunavanju med člani koalicije, verjetno ne bi šlo za odprto pismo. Če je odgovor vendarle pozitiven, to sicer kaže na resno krizo vladanja v Sloveniji, vendar bi to še vedno bila interna zadeva koalicijskih partnerjev, ki bi jo morali tako ali drugače rešiti. Seveda, v dobro vseh državljank in državljanov.

To, kar pa mora skrbeti ostale državljane pa je podton pisma, ki izhaja iz vzvišene poze državljana, podpredsednika koalicijske stranke, ki predsednika vlade uči pravilnega ravnanja in mu pri tem svetuje, kaj je dobro za državljane te države. Če bi dr. Ziherl res razumel načela demokratičnega parlamentarizma, bi vedel, da je parlament preslikava volje volivcev na dan, ki se ponovi vsake štiri leta. Da parlament odraža vso mavrico mnenj in stališč državljanov, ki so s svojo udeležbo na volitvah pokazali voljo za uravnavanje razvoja države v naslednjih štirih letih. Na osnovi te preslikave, se v parlamentu oblikuje določena večina, ki jo združuje minimalni standard skupnih načel in ta večina prevzame odgovornost za delo države v prihodnje. Pa vendar. Odločitev te večine je, ali bo samozadostna v uresničevanju koalicijske pogodbe in se zanašala na parlamentarno večino ter iz procesa vladanja izključevala vse, ki niso zraven. Ali pa bo za posamezne odločitve iskala širšo podporo. Lahko se odloči za eno ali drugo. To je njena legitimna odločitev, za katero prevzame celotno odgovornost. Tudi opozicija ima predvsem dve možnosti. Osnovna funkcija opozicije v parlamentarni demokraciji je nadzor nad delom večine. Ta nadzor lahko igra na dva načina. Lahko kritizira in opozarja na nepravilnosti, lahko pa prevzame konstruktivno vlogo in pomaga pri iskanju boljših rešitev. Tako kot obstaja minimalni konsenz strank, ki sestavljajo večino v državnem zboru, ni mogoče zanikati minimalnega konsenza med vlado in opozicijo. Sploh pri pomembnejših vprašanjih in v resnih časih. In to, da smo v resnih časih, naj bi bilo splošno znano. Tudi med vlado in opozicijo torej lahko obstaja politična pogodba. In, kot za vsako pogodbo, je tudi tukaj potreben konsenz obeh strani. Tako za njen nastanek kot razveljavitev. In, kot prej, tudi tu je potrebno za svoje odločitve prevzeti odgovornost. V kolikor torej dr. Ziherl meni, da sodelovanje med vlado in opozicijo ni potrebno, naj to predlaga v svoji stranki, ki se naj odloči za nadaljnje korake in jih javno predstavi.

Razlike med političnimi skupinami obstajajo in bodo vedno obstajale. Razlike obstajajo tudi v političnem prepričanju državljanov in bodo vedno obstajale, nikakor pa ne moremo pristati na razlikovanje med državljani kot takšnimi. Dveh kategorij državljanov ne bi smelo biti. Sploh ne pri liberalno usmerjenih intelektualcih. In, ko politik nastopa z vidika učenja predsednika vlade o tem, kaj je dobro za državljane in kaj ne, počne prav to. Zanemarja in podcenjuje namreč tiste številne ljudi, ki so v sedanji opozicijski politiki videli boljšo izbiro in boljšo pot k skupnemu cilju – splošnemu blagostanju. Ne zanemarite dr. Ziherl, da stranka, ki jo očitno ne marate preveč, ni izgubila na volitvah. Premagala jo je sicer druga stranka, ki je bila v tem boju boljša. Pa vendar, za stranko, ki vam ni pri srcu, je glasovalo več državljanov kot pred štirimi leti. Če hočete še boljšo primerjavo. Za to stranko je glasovalo približno petkrat več državljanov kot za stranko, katere podpredsednik ste.

V svojem pismu govorite o zavezi treh strank za spremembo načina vladanja v Sloveniji in se sklicujete na načela parlamentarne demokracije. Če povzamemo vaša večkrat izražena stališča o parlamentu, ki bi moral biti samostojen, ne podrejen vladi, o poslancih, ki lahko glasujejo po svoji vesti (tudi to je liberalna vrednota), prihajate sami s seboj v kontradikcijo. Če to povezujete s parlamentarno demokracijo, naj vas opozorimo, da s tem dajete legitimnost strankarskim zavezam pred samostojnostjo poslancev v državnem zboru. Iz tega ne bi želeli dajati nikakršnih moralnih naukov, le opozoriti želimo na dvoličnost vašega delovanja in razmišljanja.

Tako kot gre za dvoličnost vaših deklarirano liberalnih vrednot, ko na vodjo opozicije g. Janša, gledate že prav paranoično in obsedeno. Imate ga za grožnjo svobodi, proti kateri se poskušate boriti s totalitarnimi sredstvi, z izključevanjem, javnim zasmehovanjem ter stalnim vzbujanjem strahu pred njim. Predsednika vlade države, ki je predsedovala Evropski uniji, o katerem ostale evropske članice, ki so se združile na temelju svobode in enakopravnosti, še vedno gledajo z odobravanjem in priznanjem. Nedolgo tega je največja politična skupina v Evropskem parlamentu sprejela celo deklaracijo, ki je vsebovala veliko spodbudnih besed tako o Sloveniji, vladi g. Janše, kot o predsedovanju Slovenije EU. Mar je v zmoti tudi Evropa? Za koga to počnete. Za svojo politično kariero? Mogoče. V dobro državljanov? Katerih? Vseh? Mar podcenjujete množico državljanov te države, ki o vodji opozicije mislijo drugače kot vi in jih imate za nerazgledane, slepe, zavedene,…?

Predsednika vlade opozarjate pred vodjo opozicije, mu dopovedujete, da ga bo zlorabil. Kdaj ste vstopili v politiko dr. Ziherl? Pred malo več kot štirimi leti je prav sedanji vodja opozicije pričel s prakso posvetovanja z opozicijo. Tudi s sedanjim predsednikom vlade. Takrat je bila vaša stranka še druga najmočnejša v državi, stranka g. Pahorja pa pred prelomno odločitvijo ali propade ali uspe. Odločila se je za pot povezovanja in uspela. Kaj pa vaša? Vaša se ni odločila sodelovati v Partnerstvu za razvoj. Menite, da sedanji predsednik vlade potrebuje vaše nasvete?