Sori, nimam cajta

Lepo je pisati za Vest. Urednik komaj čaka na sestavke avtorjev, ki so plačani le z virtualnimi verbalnimi pljunki svojih zvestih anonimnih oboževalcev. Ampak premakne se kljub vsemu ne dosti in ne veliko, po drugi strani pa vse, a le po malem.

Oni dan smo s kolegi skombinirali eno enostavno matematično. Fizika, matematika, gumerabika - kot bi rekel potrpežljivi čefur Krpan iz Naše krajevne skupnosti.

Pazi to - obstaja kasta, ki ji lahko rečemo kasta državnih uslužbencev. Teh je kar nekaj. Delujejo po lisičjem principu “Vi nam kokoši, mi vam zaenkrat mir.” Za podrobnejšo razlago poglejte dokumentarec v angleščini - Walter Burien, The Biggest Game in Town. Gre na kratko za to, da lisice enkrat, ko ugotovijo, da potrebujejo le 50 kokoši iz 3000-glavega kokošnjaka letno, počasi višajo svojo zahtevo. Najprej kot rečeno 50, potem 100 in tretje leto 350 kokoši. Brilijantni trik je v tem, da si že od drugega leta dalje taiste lisice pričnejo graditi svoj lasten kurnik in v resnici ne bi več potrebovale dajatev (beri: davkov). Državne firme prevzamejo nadzor nad celotnim življenjem posameznikov dosti bolj učinkovito, kot bi to storil nek “stalinizem”. Zato se Gorbačov odloči za kapitalizem. Boljša kontrola. Mi pa plačujemo davke, in čeprav so že naši predniki vse zdavnaj plačali, odplačali in preplačali, sedaj hlačamo praznih žepov naokoli.

In če vam kak zagret levičar reče “Vsi smo mi sužnji!”, mu odvrnite, “Stari, res nimam cajta še za sužnja špilat”.

Nakar se ta kasta dogovori, da bo upravljala s folkom, z rajo, s slovenskim domaćim čefurskim plebsom, Sloveno-Čefurji, skratka vsem tistim celotnim ljudstvom, ki ga v 3. členu Ustava pooblašča za prevzem oblasti, ono pa - večno, kot je večno vesolje - teče za vozom oblasti kot Francka po Klancu v standardiziranih srednješolskih spisih cankarjanskega trpljenja. Zato mora neizogibno kasta državnih uslužbencev sproti skrbeti za teater-tomater, čefur Đuro nam je pripeljal celo točno to pred nos - Teater Paradižnik. Še en čefur se je javno deklariral že pred časom, in sicer Robert Pešut iz Kosez. On je pripeljal še Saša-ki-v-dolžini-vse-prekaša-Vrtnarja, pa še veliko podobnih zgodb in zgodbic, vseh vezanih na čefurstvo, drobno žeparjenje, ulični kriminal, mamile, male drame velikih stanovanjskih naselij. Se morda spomnite čefurja iz Operacije Cartier, Mihe Mazzinija? Ljubavni tepih na metre! Orižinal iz Trsta! Smeh… Kaj pa Kajmak in Marmelada, ter ostala vsa ostala čefurska medijska produkcija?

Dosti tega je slovenski Janez (Jazon in Argonavti?) prehodil, prebral in na koncu spregledal (hvala Petru Amaliettiju za izvrstno predavanje!).

Da ti gredo policaji praktično podeliti Prešernovo nagrado. Višek in vrhunec slovenske politike, ki zlorablja kulturo v svoje dnevnopolitične namene. Policaji preberejo knjigo, se v njej “prepoznajo” kot kolektiv, usekajo s pregonom, mediji se zakurijo, debata steče, Katarina igra svojo igro, še malo, še malo… in že je tu Prešernova nagrada! Ljudje, radujte se! Ljudstvo, veseli se! Ni je bilo knjige boljše v jeziku tem, leta tega in tega, ki bi odprla več dimenzij registrov človeškega duha, duše in kar je podobnega. Fant je postal registrirani kolumnist, z redno plačico. Naš udomaćeni ćefur intelektualac, ki bo od zdaj naprej doživeto prodajal svoje misli za sitne pare kot kolumnist profesionalac. In kasti omogoćavao nadaljevanje reciklaže in reprodukcije. S čefurji ravs? Kot rečeno, nimam časa, še najmanj za pretepe z Bosanci. Bosanci? Srbi? Hrvati? Čefurji pač.

Prošla baba s kolaćima! Babo rućo! Oćeš izmislit avion? Oćeš izmislit toplu vodu? Nisam ‘Taljan, da se predajem! (hvala, Mićo Ubica za poslednjo) - knjige nisem bral, a verjetno teh fraz Goran ni zabeležil. Ni igral šaha na klopcah pri fužinskem gradu in fužinskem jezeru s pižmovkami in labodi. Ko nasprotnik zgublja, ga pri fužinskem šahu še dodatno pikaš, in ni ga boljšega treninga za mednarodne odnose, tako mi mlijeka u prahu.

Aja, ko smo že pri tem - le ena politična stranka misli resno z mejo. Stranka slovenskega naroda. 7 dni časa za 2.500 podpisov. Potem še več in pod neustavnimi pogoji - ZRLI je bil namreč že razglašen za neustavnega, ustreznih sprememb pa še ni bilo.

Nemci pa o Lizbonski pogodbi kar na Ustavnem sodišču, čefurji eni!

Blaž Babič