NATO in EU

Začnimo s kulturnim bojem, tistim, ki nam ga je v svojem predavanju skušal prikazati dr. Slavoj Žižek – Amerika proti Evropi. Zdelo se je kot bi ga zamenjali za rock zvezdnika. Dobre pol ure predavanja so »škljocali« fotoaparati, kakih deset ali še več, fotoreporterjev. Od Žižka sem veliko prebrala in še prebiram, zato mi je bilo preigravanje s klišeji in običajnimi provokacijami precej dolgočasno. Pravzaprav si jemljem iztočnico za razmislek ali postavitev teze, da med Evropo in Ameriko (več) ne poteka noben kulturni boj; prav to je problem od koder je treba izhajati. Da tega boja ni, da gre le za sinergijo, harmonijo, solidarnost in skupne interese politične, vojaške in ekonomske elite. Da ni več antagonizma, da ni več razlik, da gre za posnemanje in asimilacijo ne le kulture, ampak predvsem politike, ki jo postavljajo ZDA skupaj z NATO. Standardi so torej že vnaprej dani in določeni, potrebno jih je le sprejeti, ujeti ali se jih priučiti. Določene stvari se dejansko dogajajo v nekem časovnem zamiku, a ta je vse manjši in skoraj zanemarljiv.

Prejemam novice iz Evropskega parlamenta in tako mi prispe dokument z naslovom »Poročilo o vlogi NATA v varnostnem ustroju EU«, ki ga je oblikoval Odbor za zunanje zadeve. Mimogrede, v odboru so zasedali »slovenski« EU poslanci, Aurelio Jurij, Jelko Kacin in Lojze Peterle. Začnem brati in ne morem verjeti svojim očem.

Pred časom sem si postavljala vprašanje, kako bo funkcioniralo partnerstvo EU – NATO, saj sem opazila, da je obsežno poglavje v Lizbonski pogodbi namenjeno prav oblikovanju in krepitvi EU vojske, večanju vojaških zmogljivosti, spodbujanju vlaganj in razvoja vojaške industrije ter seveda povečevanju izdatkov in ustanavljanju novih vojaških institucij, ki bodo imele vse večje in avtonomne pristojnosti odločanja. Retorično smo se spraševali, kdo bo nad kom, in ta dokument nam nedvomno potrjuje naše bojazni. EU namerava krepiti svoje vojaške zmogljivosti in tako tesneje ter konkretneje sodelovati z NATO. NATO naj bi bil za večino države članic »temeljni kamen kolektivne obrambe«.

»EU bi morala tesneje vključiti članice Nata, ki niso članice EU, Nato pa bi moral države članice EU, ki niso včlanjene v Nato, vključevati v pogovore EU-Nato; ker bi bilo treba okrepiti odnose EU-ZDA.« Hura, kako lepo! Predvidevajo se celo skupni pilotski projekti, ki bi povečevali sinergijo vojaških zmogljivosti. Evropska skupna obrambna politika bo temeljila na kombinaciji konvencionalnih in jedrskih sil.
Vsakega »normalnega« človeka, ki uporablja »zdravi« razum, bi moralo ob tem močno zaskrbeti. Vsak, ki si želi miru in nenasilja, bi ga moral spreleteti srh.

A šele, ko preberemo strateški pregled utemeljitev okrepljenega sodelovanja, odkrijemo temelj perverzije argumentov v prid militarizacije: »Razlog obstoja Evropske unije je delati za mir znotraj in zunaj svojih meja, in sicer prek zavezanosti učinkovitemu multilateralizmu ter črki in duhu ustanovne listine ZN; ugotavlja, da učinkovita varnostna strategija podpira demokracijo in varovanje temeljnih pravic; nasprotno ugotavlja, da neučinkovita varnostna strategija vodi v nepotrebno trpljenje ljudi… močno in dejavno evroatlantsko partnerstvo najboljše jamstvo varnosti in stabilnosti po vsej Evropi, pa tudi spoštovanja načel demokracije, človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja… demokratične svoboščine in pravna država so odgovor na pričakovanja ljudi po vsem svetu; nobeni državi ali narodu ne bi smela biti odvzeta takšna perspektiva, saj ima vsak človek pravico do življenja v demokratični državi, v kateri velja vladavina prava.« V določenih odstavkih bi mirno lahko besedo NATO zamenjali z besedo UNICEF in verjeli bi, da gre zgolj za človekoljubno, humanitarno in dobrodelno organizacijo.

Glede na novi koncept NATA, ki je v pripravi in namero tesnejšega sodelovanja z EU, bo potrebno okrepiti obveščevalne dejavnosti, izboljšati izmenjave obveščevalnih podatkov in seveda izvesti tudi reforme policije, pravosodja ter vojaških akcij, usklajevanje doktrin, načrtovanja, tehnologije, opreme in metod usposabljanja. Reforme pravosodja, ki se bodo dogajale pod diktatom in po nareku NATA, torej; demokracije po meri vojaške organizacije je nepredstavljiva in čista zloraba ter posilstvo pojma demokracije. Države članice EU morajo v interesu evropske varnosti povečevati naložbe v obrambo in so pozvane k znatnemu povečanju v razmerju skupnih stroškov v vsaki vojaški operaciji Nata in EU.

»Samo resnične demokracije lahko brzdajo to človeško težnjo in naša sebična prizadevanja usmerjajo v skupno dobro. Celo najbolj naprednim demokracijam ne uspe doseči idealne družbe, edino zdravilo za slabe strani naših demokracij pa je še več demokracije!« Še več demokracije torej z militarizmom!

Prepričana sem, da bi mnogi od stavkov v tem poročilu segli prav do srca kakšnega Hitlerja ali Stalina, ki nista znala tako dobro ubesediti svojih »plemenitih« načrtov in ciljev. »Če sledimo logiki lajšanja človeškega trpljenja, bi moralo človeštvo nekoč dobiti zavezujoč kodeks ravnanja, nad izvajanjem tega kodeksa pa bi bdela svetovna vojska.«

»Varnost in razvoj sta medsebojno odvisna; ne obstaja jasno zaporedje dogodkov za doseganje trajnostnega razvoja na konfliktnih območjih; v praksi se sočasno uporabljajo vsi instrumenti; zato naj se opravi dodatne raziskave o pomenu zaporedja vojaških in civilnih posredovanj na konfliktnih območjih.« Če poskušamo to logiko razviti do konca ugotovimo da gre za vprašanje kaj najprej; ustvariti ali podžgati konflikt, da se ga nato lahko pomiri. Pomiri se ga z vojaškimi posegi ali okupacijo, a ponovno gre za vprašanje strategije; ali najprej z letali odvreči humanitarno pomoč in hrano, ko se nabere dovolj ljudi pa spustiti še bombe ali pa ravno v obratnem vrstnem redu. V vsakem primeru bo dela in razlogov za nadaljnjo »človekoljubno« pomoč več kot dovolj za vse članice NATA in EU. 27 držav članic EU skupaj za obrambo potroši 200 milijard EUR, ki pa kot ugotavlja dokument Evropejci še zdaleč ne premoremo dovolj ustrezno usposobljenih vojakov.

Na koncu teksta pa naletimo na Manjšinsko mnenje (takšen je naslov dokumenta), ki obsoja sodelovanje EU in NATO ter zahteva:
civilno EU,
dosledno ločevanje NATA in EU,
uničenje jedrskega orožja,
da se izdatki uporabljajo za civilne namene in ne vojaške,
ukinitev NATA!
Pod tem mnenjem je 8 podpisov.
Naredimo kaj, da bo to postalo mnenje večine, mnenje državljank in državljanov EU.
POROČILO o vlogi Nata v varnostnem ustroju EU
Reference A6-0033/2009 : 05/02/2009

Format HTML

Format PDF

Format WORD

Elena Pečarič