Komentar - Jurij

Barack Obama, ki ga imenujejo prvi temnopolti predsednik ZDA, čeprav je pravzaprav prav toliko beli kot temnopolti, je stopil na oblast na valovih vsesplošnega navdušenja večine Američanov. Ni se zato treba čuditi, če je vstoličenje stalo državo rekordnih 140 milijonov dolarjev! Tudi ne, da je ta zajetni strošek vpeljal Obamo v dobo, ki je gospodarsko in finančno najslabša od zadnje krize, nazaj osemdeset let. Predsednik se je trudil, da vsem državljanom pokaže, da jih čakajo neprijetni časi, da se bo torej prijetno šele moralo skobacati iz poslabšanja razmer in zategovanja pasu. Američani to, tako kot mi ostali, dobro vedo, veliko vprašanje Amerike pa je, kdo vse bo moral zategovati pas in kako bodo tegobe očitne krize razdeljene med posameznimi strujami prebivalstva. Čeprav še razmeroma mlad in vpeljan v nacionalno politiko, kot senator, šele pred petimi leti, je Obama precej razumljiv, kakšnih političnih skrivnosti skoraj nima, Je po ameriško levoliberalen, odkrit do največjih težav, še zlasti dejstva, da 45 milijonov prebivalcev nima nikakršnega socialnega zavarovanja. Ne skriva težav in tudi ne želje, da se z največjimi težavami hitro spoprime. Velika uganka ni, kaj bi Obama hotel, marveč koliko mu bodo ljudje pripravljeni pomagati. V knjigi, ki jo je napisal še nedavno in jo imamo tudi v slovenskem prevodu, zelo iskreno priznava, da je liberalec, ki pa zna mirno in razložno poslušati tudi vse, ki niso takšni in so morebiti celo zelo konservativni. Gledali bomo, kdo koga vleče in kdo bo zmagovalec tega resnično zgodovinskega boja za boljšo Ameriko in boljši svet. Sicer pa bomo vsi v tem boju sodelovali, če hočemo ali ne.

Jurij Gustinčič