Ljubljana proti Gazi

Vojna v Gazi se nadaljuje. Izrael napada in ruši. V boju s Palestinci je dovoljeno vse, je zgroženo v Haaretzu zapisal Gideon Levy. Primerjave z Varšavskim getom so vedno pogostejše. In v Sloveniji je politika končno spregovorila. Kajpak zmedeno.

Na neodzivnost Slovenije je opozorila varuhinja človekovih pravic in Amnesty International poziva zunanje ministrstvo naj se oglasi. A odziv je še vedno medel. No, uradna Ljubljana ne deluje prav nič drugače kot ostale evropske države ali ZDA. Hamas je teroristična organizacija, ki je izzvala napad. In te interpretacije dogodkov ne morejo spremeniti nobeni protiargumenti. Denimo o tem, da naj bi bil za 79 odstotkov kršitev premirja, od časa druge intifade, odgovoren Izrael. Niti na odziv zahoda ne vplivajo poročila o vojnih zločinih in množičnem umiranju civilistov. Posebej otrok.

Branko Grims je v parlamentu spomnil, da je kasetne bombe uporabljala tudi JLA v napadu na Slovenijo. V zgodbo je nato vpletel izbrisane in izplačilo odškodnin. Ni povsem jasno, kaj je hotel povedati, ko je dejal: “Izraelce boste obsodili, vaše prijatelje v Beogradu boste pa nagradili za isto početje.” A namen je najbrž jasen. Zgodbo o Gazi preusmeriti na izbrisane, ki so ponovno predstavljeni kot vojni zločinci. Hkrati pa odgovornost Izraela na ta način minimizirati. Grims je govoril tudi o Hamasovih raketah, njegova strankarska kolega pa o uravnoteženosti in palestinski odgovornosti.

Drži, SDS je predstavila pogled, ki je dominanten in je v skladu z ravnanjem uradne slovenske zunanje politike. Ta se je, kot vse države EU in ZDA, vzdržala pri glasovanju o resoluciji ZN, ki bi obsodila izraelsko ravnanje in zahtevala takojšnjo ustavitev nasilja. Paradoksalno je, da so bili do takšnega ravnanja kritični predvsem poslanci in poslanke vladnih strank. A ta paradoks je znan od prej. Iz časov Vilenske izjave, ko je odločitev, da slepo podpremo napad na Irak podpisala vlada LDS, ob podpori SDS ter brezzobemu nasprotovanju koalicijskih poslank in poslancev.

In kaj pravi Pahor? O tem vlada sploh ni razpravljala. So pa rekli par besed o razmerah v Gazi in Bližnjem vzhodu. A tudi o tem predsednik vlade molči. Osebno je uravnotežil pogled in ima srce. Vendar uradno, kot najvišji predstavnik slovenske izvršne oblasti, ne reče nobene. Napoti nas na zunanjega ministra. Naj on premetava po rokah vroči kostanj. In kaj nam pove zunanji minister? Presenečenje. Slovenija se je veliko pogovarjala s Palestinci. Iskala je pot. Vendar kompromisa ni bilo. In ker mora Evropska unija delovati enotno je na koncu obveljalo, da resolucije nismo podprli.

Enostavno, ne? Kaj drugega niti ni bilo mogoče pričakovati. Konec koncev tudi kakšnega posebnega pritiska civilne družbe v tem primeru ni čutiti. Tako kot denimo v času podpisovanja Vilenske izjave. Pa še takrat vse skupaj ni prav nič pomagalo. Ob vrhu slovenske vlade, ki prakticira politiko s katero se popolnoma strinja opozicija, je kaj drugega tudi težko pričakovati. Pojavili so se sicer prvi pomisleki glede nakupov orožja v Izraelu, vendar je tudi to vprašanje predsednik vlade na hitro pometel z mize. Konec koncev so tam oborožitev kupovale vse slovenske vlade.

Ljubljana je dober zaveznik. Tako ZDA kot Izraela. V dobrem in slabem. Ob tem si vprašanja, kdo bo rešil Izrael pred njim samim, tu seveda nihče ne zastavlja. Kot poroča Haaretz, je izraelska volilna komisija izglasovala prepoved udeležbe na parlamentarnih volitvah za stranke, ki jih vodijo Arabci.

Jani Sever