Manevri poraženih

Igor Bavčar je počel marsikaj. Pozivanje k proletarski revoluciji v realsocializmu, afera JBTZ, osamosvajanje, ministrovanje v času trgovanja z orožjem, direktorovanje Istrabenzu … Bavčar je ena od osrednjih slovenskih osebnosti.

Ko so Janeza Janšo, ko je bil še predsednik vlade, povprašali, ali je Bavčar do premoženja prišel na moralno sporen način, je odgovoril: “Moje osebno mnenje je, da danes nisem imel zajtrka in da komaj čakam kosilo.” Stavek pove dovolj. Bavčar, sicer član LDS, ima veliko prijateljev. No, tudi politična sreča mu je v zadnjem času vendarle nekoliko obrnila hrbet. SDS je v opoziciji. LDS pa tudi nima pretirane moči v vladi, čeprav je res, da ima direktorja NLB, kar bi utegnilo v prihodnje za Igorja Bavčarja postati celo odločilno.

Da se Istrabenz potaplja, je znano že nekaj časa. Mnogi so poteze vodstva že dolga leta označevali kot nerazumljive. Začelo se je praktično takoj po tem, ko je vodstvo prevzel Bavčar. Prodaja Banke Koper in bencinskih črpalk sta se zdeli povsem nemogoči strateški odločitvi. A Bavčar je imel za obe dovolj preprosto razlago. S prodajo je Istrabenz finančno konsolidiral in začel preobrazbo podjetja v finančni holding, ki je v prihodnjih letih kupoval in prodajal podjetja. Bavčar je igral slovenski monopoli.

Na žalost mnogih, se je izkazalo, da v igri ni kaj preveč spreten. Ali pač? Kajti na koncu se zdi, da ga je pri igri predvsem vodila želja, da bi postal lastnik Istrabenza. Nič posebnega. Podobno so počeli še mnogi drugi, ki se jih je prijel vzdevek tajkuni. Vendar so Bavčarjeve težave precej večje od tistih, ki jih imajo drugi. Krivcev za to je več. Ne gre le za slabo upravljanje. Bavčar ima smolo, saj je globalna finančna kriza seveda najbolj prizadela prav tiste, ki se ukvarjajo s finančnim inženiringom.

Situacija je bolj ali manj znana. Številke tudi. Istrabenz v zgodbi kajpak ni sam. Samo Petrol je za odkup 33 odstotkov Istrabenza pred dobrim letom porabil 189 milijonov evrov. Danes ni vreden niti 40. NFD pa je četrtino, ki je vredna manj kot 30 milijonov, lani kupil za 129. Banke že nekaj časa vedo, da novih kreditov Istrabenzu ne morejo zagotoviti. Drugačen razplet bi pomenil veliko presenečenje. Kaj torej storiti? Ali smo pred likvidacijo Istrabenza in osebnim gospodarskim ter političnim debaklom Igorja Bavčarja?

Kljub temu, da se je tako dozdevalo že pred novim letom, zgodba vendarle očitno še ni končana. Šefa Petrola in NFD Marko Kryžanovski in Stane Valant sta menda sklenila, da je za zavarovanje premoženja njunih delničarjev najboljša sanacija koprskega holdinga. “Z Valantom bova naredila vse, da zaščitiva premoženje 40 tisoč delničarjev Petrola in 65 tisoč delničarjev NFD Holdinga,” je za Finance dejal Kryžanowski. Za to seveda potrebujeta pomoč bank, ki bi morale pristati na odlog plačila posojil ali odpis dela dolgov.

To je sicer v popolnem nasprotju z informacijami, ki so neuradno curljale iz bank. A stvari se pač spreminjajo. Tudi gospodarski minister Matej Lahovnik ves čas zatrjuje, da država Istrabenzu ne bo pomagala. Vendar je predsednik vlade Borut Pahor, ki je sicer podprl Lahovnika, včeraj stališče vlade vendarle nekoliko priredil. Dejal je, da vlada ne bo posegala v zadevo Istrabenz, če se razmere ne bodo bistveno poslabšale. Na ljubljanski borzi so medtem delnice Istrabenza nadaljevale svojo pot proti dnu.

Osrednji dilemi Istrabenza ostajata enaki že nekaj časa. Prva je, kako rešiti podjetje. Druga pa, kako rešiti Bavčarja. Bosta Valant in Kryžanovski reševala tako podjetje kot njenega direktorja? Ali pa je mogoče končno čas, da se zamenja še koga? Delničarji vseh treh firm so vsekakor lahko zelo nezadovoljni.

Jani Sever