Najboljši, najskromnejši …

Predsednik vlade se trudi. Trudi se biti všečen. Rad bi ugajal prav vsem. Zdi se, da gre enostavno za karakterno značilnost, ki je, odkar je prevzel funkcijo prvega ministra, postala samo še nekoliko bolj izrazita.

Ob koncu leta nas je premier razveselil z nastopom v oddaji Na zdravje. Bil je kar osrednji gost, ki je na nacionalni televiziji na Silvestrovo vsem zaželel srečno novo leto. Ganljivo. In precej perverzno. Predsednik vlade, ki prebivalcev svoje dežele ne pusti pri miru niti v novoletni zabavni oddaji. Morda se motim, ampak zdi se mi, da bi kaj takšnega lahko doživeli samo v kakšnih precej čudnih krajih. Le kje želijo težiti ljudem s politiki celo opolnoči in to celo za novo leto? Morda v kakšnem humorističnem šovu …

Da ne bo pomote, Na zdravje je v svojem žanru super oddaja. In prav nič ni narobe, če v njej občasno nastopijo tudi politiki. V Sloveniji so pač velike zvezde. Kar je nekoliko nenavadno, vendar tako pač je. Dovolj je pogledati na lestvice slavnih. In v oddaji Na zdravje so konec koncev nekoč gostili tudi Janeza Janšo. A to je bilo ob koncu slovenskega predsedovanja Evropskemu svetu. Kar se vsekakor sliši precej bolj razumljivo od ideje, da gledalkam in gledalcem privoščijo Pahorjevo novoletno voščilo.

A avtorji oddaje že vedo, kaj delajo. Drugače ne bi bila tako uspešna. Vprašanje je, ali to ve predsednik vlade. Dva dneva pred svojim voščilom nas je razveselil tudi z intervjujem v Obrazih. V njem je razkril, da je za novo leto izgubil nedolžnost. Še dobro, da so podrobnosti kot so kdaj, kje in s kom ostale skrivnost. Ni pa ostalo skrivnost, da se premier redi. Pravi, da nima več “radiatorjev”. Škoda. Lahko bi prišel na naslovnico, na kakšni fotografiji v stilu Beckhamovih reklam za spodje perilo Armani.

Ampak to, da je predsednik vlade prijazen in lep še ni vse. Je tudi najbolj skromen med vsemi. Lotil se je varčevanja. In to zelo resno. Zdi se kot da vsakomur, ki mu je pripravljen prisluhniti, razloži, da sam plačuje vse reprezentančne stroške. Tudi sadje, ki je na njegovi mizi v vladnem kabinetu. Kako lepo. Imamo premožnega in hkrati skromnega predsednika vlade, ki bi rad bil zgled vsem. Upamo lahko samo, da njegova skromnost ne bo vlade prikrajšala za kakšno pomembno srečanje ali da ne bo kdo lačen ali žejen.

S tem varčevalnih ukrepov še ni konec. Pahor se je namenil znižati plače celotni vladni ekipi. No, na žalost se je potem zataknilo in to ravno pri njem. Premier si menda ne more znižati plače, ker je njena višina vezana na zakonsko določen plačni razred. Neprijetna ovira, ki pa je za predsednika vlade gotovo premagljiva. Svojim sodelavcem je enostavno naročil, naj iznajdejo način, kako mu lahko znižajo plačo. In novica je bila sporočena javnosti. Kar je pravzaprav pri vsem skupaj najbolj pomembno.

Predsednik vlade, ki je pred začetkom svojega mandata obljubljal, da bo vlekel tudi nepopularne poteze v praksi ravna ravno obratno. Vsi pomembnejši premiki, za katere se je doslej odločila vlada, pričajo o tem, da je prav javnomnenjski učinek tisto, kar predsednika vlade najbolj zanima. Edina nepriljubljena poteza, ki jo je sprejel, je bilo imenovanje svetovalca za zunanje zadeve. A še tu je, kljub širokemu neodobravanju, jasno zaznati motiv ugajanja. Tako opoziciji, kot vsem, ki znajo ceniti širino duha.

Pri vsem skupaj ne gre toliko za vlado, temveč predvsem za učinek, ki naj bi ga vladni ukrepi imeli na javno podobo Boruta Pahorja. Zoprne stvari je treba od premiera čim bolj oddaljiti. Za kadre bo skrbela nekakšna komisija, ki pa na koncu ne bo o ničemer odločala. Za blaženje krize je pomembno predvsem mnenje sindikatov. Za vse skupaj pa je itak odgovoren Mitja Gaspari. O izbrisanih premier govori, kot da so ga v reševanje problema, v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča, skorajda prisili.

Na drugi strani je Pahor izbral nekaj enostavnih točk svojega delovanja. Ves čas nam dokazuje, da je dostopen za vse. Le kdo bi se še odzval prav vsem vabilom za nastope? Da je njegova širina duha izjemna. Le kdo bi mu lahko to po Ruplu še oporekal? Da je njegova skromnost lahko vzor vsem. Le kdo bi s takšno lahkoto nase prevzemal bremena varčevanja? In da je njegova odločnost fascinantno trdna. Le kdo bi se tako odločno postavil po robu Hrvaški? O njegovi lepoti pa kljub izgubi “radiatorjev” za zdaj še ne gre dvomiti.

Jani Sever