SDS nad medije
Objavljeno v: politika
Na spletnem SDS-u so objavili nepodpisan zapis, ki zelo direktno napade določene domače medije in njihove ustvarjalce, še posebej pa njihovo poročanje o aktualni vladi Boruta Pahorja in opoziciji Janeza Janše. Slog pisanja je sicer zelo podoben (pol)znanemu peresu iz brezplačnega tednika Ekspres, a kljub temu cilja le na posebej določeno medijsko srenjo in njihove publiciste ter kolumniste. Udriha po velikih časopisih (Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, Mag, Slovenske novice, Nedeljski dnevnik, …) ter po, trenutno precej zmedeni, nacionalni televiziji (RTV SLO) in nje urednikih.
Zato, na tem mestu, izrekamo javno povabilo vsem visokim funkcionarjem Slovenske demokratske stranke, da v prihodnjih dneh, tednih in mesecih ter letih gostujejo kot komentatorji v dnevno-informativni oddaji Vesti na Vesti, kot gosti v pogovorni oddaji Denis pokora ali kot bolj odprti sogovorniki v naših dnevnih prispevkih, saj je očitno Vest še vedno ena redkih svetlih točk domače medijske krajine in nove dobe novinarstva na Slovenskem, poleg tednikov Reporter in Demokracija ter tretjega programa TV SLO, po domače parlamentarnega kanala.
Gospe in gospodje, vljudno vabljeni! Brezplačno, seveda.
Denis Sarkić
Aktualno
V nebo kričeča dvojna merila
Ponedeljek, 05.01.2009
Uporaba enakih meril za enaka ravnanja je temeljni kriterij profesionalnega novinarstva.
Javno huronsko zgražanje nad imenovanjem dolgoletnega zunanjega ministra za svetovalca v kabinetu predsednika vlade se še vedno ni poleglo. Oglasili so se domala vsi, ki naj bi v slovenski javnosti karkoli pomenili. Od bivšega predsednika Kučana preko borčevskega liderja Stanovnika pa do dežurne prejemnice različnih priznanj, medalj in nagrad Hribarjeve Spomenke. Vsi so pritrjevali debelim naslovom levičarskih komentatorjev, po mnenju katerih naj bi se ne spodobilo, da nekdo, ki je član opozicijske stranke, zaseda svetovalno uradniško mesto v strukturah nove oblasti.
V vzpostavljajočo se ozračje politične lustracije demokratov se je brž vključil še novi prometni minister Vlačič, ki je izjavil, da direktor Slovenskih železnic ne uživa več njegovega zaupanja, torej ga je treba zamenjati. Formula, ki jo je ob nepodpisu odloka o imenovanju nekaterih veleposlanikov neustavno uporabil predsednik republike, se je takoj prijela kot vodilo ravnanja nove oblasti, ki je sicer v popolnem nasprotju z njihovo temeljno predvolilno obljubo. Vlada je brž pohitela in sprejela sklep, da se izdela seznam vseh, ki so bili zaposleni v državni upravi v času mandata prejšnje vlade. Nastal je takoimenovani Cviklov seznam za odstrel, ki ga morajo zvesti vojščaki nove oblasti uresničiti na čimbolj perfiden način. Na njem je nekaj sto pretežno mladih strokovnjakov, ki so bili zaposleni v zadnjih štirih letih. Zaposlenih je bilo sicer v tem času mnogo manj, kot pa se jih je upokojilo.
Najbolj se je v svoji gorečnosti zopet izkazal novi minister za visoko šolstvo Golobič, ki je izjavil, da se bo z uradnico, ki je vodila postopek registracije njemu neljube nove univerze, »sam osebno pogovoril.« Pričeli so se pritiski in mlada pravnica skupaj z mnogimi sposobnimi strokovnjaki, ki so na svojih ramenih nosili težo slovenskega predsedovanja EU, v obupu išče službo izven državne uprave. Pred dnevi je k stopnjevanju pritiska, svoje ponovno dodal kleni generalni sekretar Cvikl z izjavo, češ da ima v kabinetu svetovalko, ki je članica opozicijske SDS in da ne ve, v čem mu lahko takšna oseba pomaga oziroma svetuje.
Osrednji slovenski mediji s stotinami zaposlenih novinarjev, urednikov in komentatorjev ne samo, da ne naredijo nobene primerjave s prejšnjimi obdobji, temveč z veliko vnemo pomagajo ustvarjati pogromaško lustracijsko vzdušje. Izjeme lahko na žalost preštejemo na prste ene roke. Si predstavljate, da bi vlada Janeza Janše decembra 2004 sprejela sklep, da se naredi seznam vseh državnih uslužbencev, zaposlenih v času 12 letne vladavine LDS, torej v času kadrovanj Gregorja Golobiča in Dušana Kumra (obsegal bi več kot 10.000 imen)? Iste stotnije piscev, ki danes zagovarjajo in opravičujejo politično lustracijo demokratov, bi nemudoma zahtevale odstop vlade in pošiljale peticije na stotine naslovov v tujino.
Krčevito zamolčevana primerjava ravnanj aktualnih oblastnikov s prejšnjim mandatom pokaže naslednje stanje:
1. Sedanji minister za finance dr. France Križanič je bil ves čas mandata Janševe vlade, ko je bil minister v Pahorjevi senčni vladi, hkrati član vladnega Strateškega sveta za gospodarski razvoj. To je formalno in dejansko bistveno bolj pomembna funkcija kot mesto svetovalca v kabinetu predsednika vlade. Nihče se ni zgražal nad tem. Celo Spomenka je molčala.
2. Alenka Bratušek, kandidatka stranke Zares in še prej LDS na lokalnih in državnih volitvah je v času Janševe vlade vodila najpomembnejši direktorat v državni upravi - Direktorat za proračun. Funkcionarka opozicije je brez kakega javnega zgražanja pomembno soodločala o vsakoletnem milijarde evrov vrednem proračunskem razdeljevanju.
3. Franc Košir je bil v času mandata Janševe vlade direktor carinske uprave, hkrati pa kandidat LDS za župana Kranja. Verjetno tega še opazili niste, ker tovrstne »nezdružljivosti« takrat ni nihče problematiziral.
4. Samo na listi Pahorjeve SD je lansko leto kandidiralo bistveno več funkcionarjev državne uprave (z nekaterimi načelniki upravnih enot vred), kot pa na listah vseh štirih strank prejšnje koalicije SDS, NSi, SLS in Desus. Osrednji mediji so v predvolilni kampanji naravnost pazili, da tega dejstva ne bi kakorkoli izpostavili.
5. V času vlade Janeza Janše so Strateški svet za gospodarski razvoj vodili zunanji neodvisni strokovnjaki (dr. Mrkaić, dr. Damijan in dr. Groznik), v njegovi sestavi pa so bili vseskozi tudi ključni strokovnjaki opozicije. Kljub temu so mediji in opozicija Janši stalno očitali, da si podreja ta organ in da ni neodvisen. Danes, ko podoben gospodarski svet pri vladi vodi kar predsednik vlade Borut Pahor sam, takšnih očitkov ni bilo nikjer zaslediti. Nasprotno. V visokonakladnem dnevniku smo lahko prebrali, da gre za visokostrokoven neodvisen organ.
6. V času mandata vlade Janeza Janše so bili v vse pomembne nadzorne svete državnih podjetij in skladov imenovani tudi strokovnjaki iz vrst opozicije. Kljub temu je bila njegova vlada ves čas izpostavljena javnim očitkom, češ da je brez nadzora pri upravljanju z državnim premoženjem. Nova vlada je že na eni svojih prvih sej razrešila nadzorni svet Elektrogospodarstva Slovenije in to nekaj tednov pred iztekom mandata in v nov nadzorni svet imenovala izključno člane koalicijskih strank brez kakih strokovnih kompetenc, predvsem člane Zaresa. Za direktorja direktorata za energetiko pa je bil imenovan politik Janez Kopač. Stotine dežurnih varuhov strokovnosti in demokratičnega nadzora po osrednjih slovenskih glasilih je ob tem… odločno molčalo.
7. Ob koncu predsedovanja Evropskemu svetu je uredništvo oddaje Na Zdravje na TVS v oddajo povabilo predsednika vlade in predsednika Evropskega sveta Janeza Janšo. Naslednjih nekaj tednov smo lahko brali zgražanja nad ravnanjem režimske televizije ter poslušali zahteve po odstopu njenega vodstva. Nacionalna TVS je občasno gostila prejšnjega predsednika vlade v 50 minutnih pogovornih oddajah, ki pa so jim vedno sledili še pogovori z opozicijo v enakem časovnem terminu. Tako naj bi namreč določal etični kodeks RTVS. Pred božično novoletnimi prazniki je ista hiša gostila novega predsednika vlade Pahorja v kar 80-minutni pogovorni oddaji in to ravno v času izredne seje parlamenta o gospodarski krizi. Predsednik največje opozicijske stranke, ki je na volitvah dobila vsega enega poslanca manj od SD, pa je imel v Odmevih na voljo vsega 12 minut, da o možnostih predsednikov ostalih parlamentarnih strank niti ne govorimo. Pa še ta nastop Janeza Janše v Odmevih je bil očitno preveč, saj so Boruta Pahorja nemudoma povabili še v zadnje Odmeve leta 2008, nato pa še v osrednjo prednovoletno oddajo na silvestrovo, kar se je sploh zgodilo prvič. In kakšne so bile reakcije prej štiri leta večno popadljivih dežurnih varuhov javne TVS? Nikakršne. Tudi etični kodeks RTVS je skrivnostno nekam poniknil.
Mediji in novinarski poklic nasploh bi morala v demokratični državi predstavljati četrto vejo oblasti. Neodvisno od vseh ostalih, kritično do vsake posebej ne glede na njeno barvo. Temeljni kriterij za izpolnjevanje tega poslanstva pa je uporaba enakih meril za enaka ravnanja. Prej naštetih sedem očitnih primerjav aktualne uporabe dvojnih meril nam kaže, kako daleč je še Slovenija od stanja normalne družbe.
Nazaj na: SDS nad medije
Social Web