Rdeča luč Hrvaški

Vlada je na seji potrdila, da bo Ljubljana na petkovi pristopni konferenci Hrvaške z EU Zagrebu prižgala rdečo luč za enajst poglavij. Premier Borut Pahor je po seji poudaril, da je vlada tako zaščitila nacionalne interese in preprečila, da bi se težave nakopičile in na koncu pripeljale celo do referenduma o vstopu Hrvaške v unijo. Pahor je pojasnil, da je Slovenija že na pristopni konferenci 30. oktobra uveljavljala enake zadržke kot sedaj. Medtem ko takrat ni bilo nobene žolčne reakcije ne na evropski ne na hrvaški strani, ta danes je. “S tem je treba živeti in stvari dobro razumeti,” je poudaril. Premier je povedal, da je bila vlada pri primopredaji soočena z vprašanji, ali naj spremeni politiko prejšnje vlade ali ne. Vlada se je tudi seznanila s prizadevanji vlade Janeza Janše za rešitev nastalega zapleta, do katerega oktobra ni prišlo.

Zunanji minister Samuel Žbogar uvodno o Hrvaški in zemljevidih:

Po tem dogodku je skušal Pahor s pomočjo slovenske diplomacije in francoskega predsedstva EU nastalo težavo rešiti in odpraviti zadržke. Žal do rešitve ni prišlo in vlada je bila dolžna dati zadržke, saj bi jo v nasprotnem primeru državni zbor lahko poklical k odgovornosti, zakaj ni zaščitila slovenskih interesov, je povedal Pahor. Dejal je še, da bi se lahko vse skupaj končalo z referendumom o vstopu Hrvaške v EU. Tega Pahor ne podpira, saj po njegovem ni prava rešitev. Obenem je prepričan, da bi negativen izid referenduma veliko bolj škodil meddržavnim odnosom in bi imel veliko bolj dolgoročne posledice za Slovenijo, Hrvaško in EU. V izogib takšni potencialni zaostritvi se je vlada po trditvah Pahorja odločila, da je veliko bolje, če Slovenija takoj na začetku mandata pove, da ima zadržke in si obenem prizadeva, da te zadržke v razumnem roku z napori vseh vpletenih reši.

Premier Borut Pahor uvodno o Hrvaški:

Predsednik vlade je ponovil, da je pripravljen na sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem že prihodnji teden. Čim prej bo do tega prišlo, tem hitreje bomo ugotovili, kako še pod češkim predsedstvom EU, ki se prične 1. januarja, priti do obojestransko ustrezne rešitve. S Sanaderjem sta bila v telefonskem stiku v času prvega zapleta oktobra, za kar je vedel tudi prejšnji premier Janša. Po tem ko je Slovenija oktobra dala rdečo luč Hrvaški, se s hrvaškim kolegom kar nekaj časa nista slišala. V telefonskem pogovoru v ponedeljek pa sta ugotovila, da ni možnosti za rešitev še v času francoskega predsedstva EU. Po Pahorjevem prepričanju je sedaj čas za neposreden pogovor v prisotnosti obeh zunanjih ministrov.

Pahor je zagotovil, da bo Slovenija storila vse za čim hitrejšo rešitev zapleta, vendar pa spremembe politike ne bo, dokler slovenski zadržki ne bodo uspešno odpravljeni. Ravno zato si prizadeva za čim prejšnje srečanje med njim in Sanaderjem, ki naj bi poiskala pot za diplomatsko rešitev iz zagate. “Imamo politično in diplomatsko voljo za rešitev,” je bil jasen premier. Problemi so namreč po njegovem prepričanju rešljivi, saj obstaja politična volja. Ravno zato ne vidi razlogov, da bi se čustva preveč pregrela. Verjame, da so izpolnjeni vsi pogoji, da prevlada razum. Pahor je poudaril, da je bolje, zlasti med sosedi, o problemih odkrito in pošteno spregovoriti in jih nato ob medsebojnem spoštovanju rešiti. Verjame, da bo šlo “v tretje rado”.

Premier Pahor in minister Žbogar na vprašanja Vesti o blokadi Hrvaške:

Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je Slovenija članica unije in ima zato zaveznike znotraj povezave. V naslednji dneh bo Slovenija po njegovih zagotovilih evropskim partnericam še bolj temeljito pojasnjevala svoja stališča. Prepričan je, da bo sedaj interes za poslušanje še večji, saj se ostale članice sedemindvajseterice do sedaj niso poglabljale v to. “Slovenija bo delovala tako, da bo prepričala vse partnerje v EU,” je zatrdil. Pahor se je z ministrom strinjal in napovedal, da je rešitev možna v prvi polovici češkega predsedovanja EU. Pojasnil je, da je bilo to vprašanje kljub prioriteti ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize bistvene narave in se je vlada zato odločila, da s svojo odločitvijo, za katero ima podporo med parlamentarnimi strankami, prepreči večje težave kasneje.

Premier in zunanji minister o Hrvaški (ostali mediji) in (ne)nakupu nepremičnin za veleposlaništvo v Črni Gori:

Interes Slovenije ostaja, da Hrvaška postane članica EU, saj si želi biti obkrožena s članicami, hrvaški vstop v povezavo pa bi bil dober tudi za širšo regijo, je še rekel Pahor. Da Slovenija misli resno v podpori Hrvaški pri vključevanju v evroatlantske integracije, je po njegovih besedah dokaz tudi dejstvo, da je vlada poslala v proceduro v Državni zbor akt o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo NATO in premier verjame, da ga bo ta ratificiral. Ministrstvo za zunanje zadeve je medtem po pojasnilih ministra Žbogarja pripravilo tudi informacije o primerih prejudiciranja meje po posameznih poglavij, da ne bi bilo dilem o njihovem obstoju. Za vsako od sedmih poglavij, pri katerih bo v petek Slovenija uveljavljala zadržke zaradi prejudiciranja meje, je pripravilo kar nekaj primerov.

Sporni zemljevidi po navedbah Žbogarja običajno niso v dokumentih, ki jih je Hrvaška predložila EU, se pa na njih sklicuje. Začuden je, da na Hrvaškem trdijo, da ne vedo, kje ti dokumenti sploh so in jih je na novinarski konferenci medijem tudi nazorno pokazal. “Slovenija ne more dopustiti, da bi Hrvaška legalizirala enostranska dejanja po 25. juniju 1991,” je bil jasen Žbogar.

Minister Žbogar s hrvaškimi zemljevidi, ki prejudicirajo mejo - fotosešn:

Vlada je z dnevnega reda svoje zadnje seje umaknila razpravo o nakupu stavbe za veleposlaništvo v Črni gori, je še sporočil zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil, je odločitev o tem sprejel sam, saj je glede na trenutne razmere ocenil, da ni najbolje, da se sedaj kupuje nova nepremičnina. Žbogar je pojasnil, da je Slovenija že večkrat iskala pravo lokacijo za poslopje veleposlaništva v Podgorici, saj je trenutno premajhno in neustrezno. Prav zaradi tega so se na MZZ odločili za nakup nove stavbe. Ta bi stala dva milijona evrov, pri čemer bi pol milijona prispevala Evropska komisija. Spričo trenutnih razmer pa se je zunanji minister odločil, da bo veleposlaništvo sedaj najelo prostore.

O načrtovanem nakupu veleposlaništva so že pred sejo vlade poročali nekateri mediji. Tem so na MZZ pred odločitvijo Žbogarja pojasnjevali, da bi Slovenija z zagotovitvijo ustreznih prostorov okrepila svoj položaj v regiji, predvsem s tem, da bi na področju vizumskega poslovanja zastopala tudi druge države članice unije. Slovenija je veleposlaništvo v Črni gori odprla 23. junija 2006. To je bilo prvo diplomatsko predstavništvo kake države na tej ravni v Črni gori, potem ko so Črnogorci na referendumu 21. maja 2006 izglasovali samostojnost.

Denis Sarkić