Komentar - Ana

Lipica je kulturni spomenik državnega pomena. Je najstarejša kobilarna na svetu, ki kontinuirano redi eno samo pasmo konj. V skoraj petsto letih sta se tu sooblikovala konj in značilna kulturna krajina, ki sta nerazdružljivo jedro spomenika. Prav zaradi tega je Lipica izjemna tudi v svetovnem merilu. Ima možnost, da se uvrsti na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Vrsta dogodkov kaže na to, da se tega dejstva premalo zavedamo. Ravnanje z Lipico je, milo rečeno, družbeno neodgovorno.
Pretekla vlada je s postopki, ki se vlečejo še izpred njenega mandata, izvedla vrsto korakov, s katerimi je vnaprej in svojeglavo, brez strokovne podpore, sprejela odločitev, da je golf edina prava bodočnost za razvoj spomenika:
- spremenila je poseben zakon za ureditev Kobilarne Lipica, s čimer se je ozognila soglasjem pristojnih organov in sodelovanju civilne družbe; namesto priprave Državnega prostorskega načrta, ki ga predvideva Zakon o prostorskem načrtovanju, je uvedla samosvoje predloge prostorskih ureditev; s tem je bil golf sprejet kot vodilna dejavnost v razvoju posestva Lipice, ne da bi vlada pri tem preverila alternative in premišljeno pristopila k vprašanju razvoja zavarovanega območja;
- iz celovitega območja spomenika je izzvzela neodtujljivi del in omogočila, da se izdelujejo načrti za posamezne dele; tako je omejila možnost celovite strokovne presoje vplivov širitve igrišča na podobo in delovanje spomenika. To je še posebej sporno ob dejstvu, da je celotna Lipica, z zaraslimi pašniki vred, kulturna dediščina in sta njeno ohranjanje in razvoj v javnem interesu.
Okoljsko poročilo in žalostni pogin dveh konj sta tako le logična koraka v tem nesmiselnem, tragikomičnem sosledju. Študija se je zavestno izognila pravemu problemu: kot strokovno zmago je razumela ohranitev habitata zavarovane vrste hrošča. Povsem legitimno, vendar je zgrešilo bistvo. Izpustilo je za Lipico gotovo najpomembnejši del presoje, namreč presojo vplivov na kulturno krajino in z njo neločljivo povezano čredo edinstvene pasme konj.
Prizadevati si je treba, da se golf izseli iz območja spomenika. Izdelati je treba alternativne predloge za razvoj zavarovanega območja, ki bodo končno na prvo mesto postavili razvoj in varstvo konjske črede in kulturne krajine; le presojanje med možnimi bodočnostmi Lipice bo privedlo do smiselnega in sprejemljivega rezultata. S širšim družbenim konsenzom o ravnanju z Lipico kot svetovno dediščino pa bo morda vendarle tudi Lipca postala simbolna točka nacionalne identitete.

Ana Kučan, krajinska arhitektka z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije