»Džizas, kaj nas čaka?!«

Gre za veliko prevaro, gre za veleizdajo, gre dobesedno za nateg vseh volivk in volivcev, ki so dejansko upali in zaupali, da so volili nekaj drugega; tisti najbolj naivni so morda celo verjeli, da bo prišlo nekaj novega, politično svežega. Tisti pa, ki imamo nos in beremo med vrsticami, smo se že spraševali Zakaj ne verjamem Pahorju?«O izjemnem političnem opusu g. Dimitrija Rupla, ki se je nedvomno izkazal v vlogi spretnega kameleona za vse priložnosti in opcije, v službi NATO in ZDA, ne gre izgubljati besed. A nekaj krepkih jih bomo posvetili premieru g. Pahorju, ki je s to izbiro povedal in dokazal, da se tudi sam uvršča med istovrstne plazilce, razred kuščarjev, ki sodijo v skupino luskarjev.Kmalu po izidu volitev je imel Denis Pokora intervju z g. Pahorjem, kjer sem v živo prisostvovala dogodku. V občinstvu smo bili trije; jaz, moja asistentka in naš šofer. G. Pahor je zamujal in po pozdravnih, vljudnostnih frazah se je začelo. Kar nekaj stvari me je v odgovorih presenetilo, nasmejalo in vzbudilo moje čudenje, celo ogorčenje; a o tem kdaj drugič.Ko so kamere ugasnile, sem stopila, bolje rečeno, se zapeljala do njegovega stola in mu dejala nekako takole: »Oprostite g. Pahor, tukaj v intervjuju se je zdelo kot da vam gredo vsi prav, da ne boste nobenega zamenjali, še celo Dimitrij Rupel uživa vaše zaupanje. Zakaj smo vas potem pravzaprav volili, če se nič ne bo spremenilo, če ostaja vse enako?« Vse to sem izrekla z nasmeškom na obrazu in je zato bila zame burna reakcija g. Pahorja pravi šok. G. Pahor je naenkrat iz njegove spokojne umirjenosti ter uglajenosti začel nervozno in napadalno odgovarjati. Povem vam, da sem se ga prav ustrašila in tisti, ki me poznate, veste, da me ni ravno lahko prestrašiti.»Kaj??? Boste rekla, da g. Rupel ni najbolj izkušen v zunanji politiki… veste kaj je vse počel in naredil; bil je veleposlanik v Washingtonu…«. »No, ne boste rekli, da ni naredil ogromno napak, naj le omenim vilensko deklaracijo«, sem mu poskušala parirati. In zopet živčno g. Pahor: »A vi sploh veste, koliko primernih ljudi imamo? Pa vi povejte kdo ima še take izkušnje, koliko ljudi Slovenija premore za tako odgovorna mesta, ali mislite, da ne bi bil ustrezen za veleposlanika v Avstriji…?« Jaz, ki se še kar nisem vdala, čeprav sem že skoraj zlezla vase, odgovorim: »Ne, jaz ne vem koliko ljudi imamo, toliko teh zadev ne poznam, vem pa, da je veliko kariernih diplomatov, saj so tudi v javnosti nastopili in dejali, da so s strani politike spregledani in da se izbira zgolj po politični liniji.« Na to je g. Pahor izrekel nekaj podobnega o opusu g. Rupla, kot je to izjavil na tiskovni konferenci le, da je bilo vse v bolj živčnem slogu. Očitno sem mu dobesedno stopila na živec. Priznam, da me je njegova reakcija presenetila, glede na prejšnji umirjen, ležeren in igriv ton v intervjuju, kjer se ni pustil sprovocirati; na moje vprašanje, pa takšna reakcija. Nato je vstal in s hitrimi koraki odšel proti izhodu, pri tem se je še obrnil in izrekel nekaj podobnega kot: »Saj vem da me bodo še zajebavali za to«; ne vem, če je prava beseda, bila pa je neka kletvica. Jaz sem zgolj izbuljila oči. Še nekaj dni smo se o tem pogovarjali s prijatelji. »Džizas, kaj nas čaka?!«, sem si rekla po tem intervjuju, v katerem se mi je zdel zelo izgubljen in prestrašen pred tem, kar ga čaka. Kako ne bi bil, ko pa je na vprašanje o tem, kaj bo najbolj pogrešal iz svoje prejšnje službe, odgovoril, spokojnost.No, pa smo le dočakali in morda to še ni vse. Lahko se zgodi tisto, kar se ponuja kot na dlani. Za nacionalno varnost bi mogoče lahko izbral celo g. Janeza Janšo. Tudi njegov opus je pester, raznovrsten in neprecenljive vrednosti. Boste rekli, da poznate koga z boljšimi izkušnjami? No, pa povejte!?Ste opazili, da g. Pahor pogosto uporablja besedo »ambicija«, da je zelo ambiciozen ni nobenega dvoma. Pa saj to ni nič slabega, biti ambiciozen je lahko tudi zaželena in dobra lastnost. A kaj, ko ima g. Pahor večje ambicije, kot pa so njegove politične sposobnosti. Za to se zdi, da hlasta za čimerkoli in se peča s komerkoli.G. Golobič poskuša zadevo minimalizirati in nevtralizirati s tem, da poudarja, da gre le za premestitev uradnika. Pa kaj še!Prav sedaj, ko smo mislili, da se ga bomo rešili in znebili. Končno je predsednik RS uspel aktivno prevzeti svojo vlogo, ki ni zgolj omejena na reprezentativnost, ampak ima kar nekaj pomembnih pristojnosti in odgovornosti. Presodil je prav, tako kot od njega zahteva zakonodaja. Pri tem pa tudi jasno povedal, da g. Rupel ne uživa zaupanja. To ni zgolj njegovo politično mnenje, ampak je interpretiral tudi večinsko mnenje državljank in državljanov, nenazadnje sama dejstva govorijo o tem. In za g Turka ne bi mogli ravno reči, da je radikalec ali ekstremist, prav gotovo ve kaj govori in zakaj se je pri tem tako izpostavil.Pa veliko spokojnosti. Če je ne nadete, nikar ne hodite iskati jo v Tibet, ne, tam je ni. Pojdite raje v Evropski parlament, tam sedaj tiči. Glede na to, da so EU volitve pred vrati pa se velja podvizati.Elena Pečarič