ko srce pade predaleč od glave …

… takrat navadno nastajajo takšna pisma … nekateri me sprašujete kaj se bo s kulturno in mladinsko dejavnostjo v medvodah zgodilo zdaj, ko je skrbnik proračuna, katerega s tem pismom popolnoma nič ne krivim, zaradi medsebojnih obračunavanj napovedal zunanjega vršilca dolžnosti direktorja zavoda mladinskega centra medvode in ne tistega istega kandidata, ki je najbolj zaslužen za rast mladinske in sodobnejše kulturne dejavnosti v občini.

najprej naj povem, da sem razočaran, ker sem pričakoval, da v kapitalizmu nagrajujemo tiste, ki veliko in dobro delajo. kot eden najbolj ustvarjalnih ljubiteljskih umetniških ustvarjalcev ne le v medvodah, temveč tudi v regiji in državi, sem zadnjih nekaj let (trenutno pišem svojo prvo knjigo) v mkcju z različnimi drugimi avtorji dobil priložnost predstavljati skupne literarne, intermedijalne in druge alternativne projekte, ki jih medvode z okolico do takrat niso poznale.
 
v mkcju sem opazoval rast dejavnosti in žrtvovanje posameznikov, njihovo intelektualnost; občudoval sem svobodno miselnost in humanizem vodilnih v društvu. po pridobitvi novih prostorov sem nekajkrat prijel tudi za čopič in mačka ter drugače prostovoljno pomagal mladim prijateljem pri prenovi bivše biljardnice. vse to in še več sem vložil tudi za svojo prihodnost v tem centru, saj sem nameraval pod dosedanjim organizacijskim in programskim vodstvom centra vsako leto s svojimi prijatelji organizirati nekaj literarnih in drugih večerov bolj ali manj sodobne umetnosti ter v medvode povabiti nekaj kvalitetnih umetniških imen.
 
tisočinka občutkov, ki te dni prevevajo tistega človeka, katerega je ‘fovšeritnost’ potegnila za nos in uspela doseči njegovo zamenjavo z novincem, je včeraj zabolela tudi mene, da zdaj ne zdržim več! deliti jo moram z vami in vam sporočiti, da bom prekinil vse svoje prostovoljno delovanje na področju kulture v medvodah. izvajanje podobnega moratorija priporočam tudi vsem svojim prijateljem ustvarjalcem.

kot uradnik, zaposlen v oddelku, ki je odgovoren županu, bom odločitev svojega nadrejenega stoodstotno podprl in izvajal. priznam celo, da bi tudi sam v njegovi politični situaciji ravnal podobno in sprejel tak kompromis med nasprotniki in podporniki nadgraditve v zavod. na županovo odločitev so namreč vplivala pisma tistih občanov in proračunskih porabnikov, katerih žerjavico so spodpihali nevoščljivi nasprotniki dosedanjega vodstva mladinskega kulturnega društva. nekateri izmed njih sedijo v občinskem svetu in se še ne zavedajo škode, ki so jo povzročili mladim in posredno tistemu prostovoljnemu delu, ki ga ne vidijo.

v dvojni kapaciteti (kot radovednež in kot zaposlen na področju družbenih dejavnosti) sem se velikokrat udeleževal prireditev mladinskega kulturnega centra, ki so po mojem strokovnem poznavanju po kvaliteti in pogostosti vsaj za razred boljše od produkcij predstavnikov tistih društev, ki so najbolj glasno sodelovala v medijsko političnem obračunu (to potrjuje tudi razlika v kvaliteti na regionalni in državni ravni, ki jo zelo dobro poznam).

zato zdaj to moje srce ne svetuje le kulturnikom, ampak vsem prostovoljcem, ki delujejo v medvodah, da vsaj do naslednjih lokalnih volitev ne poklanjajo svojega prostega časa, ker temu politična klima v občinskem svetu zaradi najglasnejših ni stimulativno naklonjena. predlagam, da naj dve leti izvajajo projekte le izven naše občine in upajo, da bo civilna družba do konca mandata prepoznala odgovorne in istih članov občinskega predstavniškega telesa na volitvah ne bo več podprla.
 
takrat se bomo domači prostovoljci vrnili in rekli: “medvode mesto, hvala!”
 

 
pisatelj in net artist gregor rozman, občan z dveletnim bypassom.
 
podpisano:
to pismo je bilo napisano v mojem prostem času in ne zmanjšuje moje pozitivne delovne angažiranosti pri sodelovanju z vsemi ljudmi, ki se morda vidijo v zgornjem tekstu. uporablja se in velja za moj prosti čas, v katerem se bom do rodnega mesta začel vesti tako, kot trenutno želi samo. v njem bom le služboval in spal.