Janša v Državnem zboru

Državni zbor danes odloča o imenovanju 9. vlade. Borut Pahor je v uvodnem nagovoru poslancem dejal, da računa na dobro sodelovanje z opozicijo. Za prihodnji mandat je napovedal spodbujanje konkurenčnega trga, dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo. Povedal je, da vlada, ki odhaja, ni odgovorna za situacijo, v katero gremo, saj da je situacija v svetu taka, kot je, zato jo moramo vzeti kot izziv in skupaj odigrati vlogo reprezentance. Cilj vlade bo zlasti v prvem, najtežjem letu, kot je dejal Pahor, osredotočiti moči na to, da premagamo ovire finančne krize v svetu, da bomo z razvojno politiko premagali ovire in izšli iz tega časa bolj konkurenčni.

V Slovenski demokratski stranki (SDS) so še pred današnjo sejo oporekali predvsem kandidatu za pravosodnega ministra Alešu Zalarju in predlagani kulturni ministrici Majdi Širca. Stališče poslanske skupine SDS je danes predstavil predsednik stranke Janez Janša.

Janez Janša: “… ni pametno sprejemati ukrepe za boj proti bolezni, ki jo še ni. Če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov.”

Naknadno dodanih 10 točk, ki jih je Janša navedel ob predstavitvi mnenja poslanske skupine. Točke po mnenju Janše kažejo na politično sliko, ki je nenavadno podobna tisti izpred časa prvih svobodnih volitev leta 1990. Dodal je, da je razlika v obstoju dovoljene opozicije in v dejstvu, da imajo institucije države danes potrebno formalno legitimnost, ker se oblikujejo po demokratičnem postopku.

1. Po zadnjih državnozborskih volitvah se je po določenem času v Sloveniji ponovno vzpostavila koalicija na ideološki podlagi. Ta koalicija ima zadostno večino, imenovala je vodstvo državnega zbora, mandatarja, danes pa bo nedvomno potrjena tudi nova vlada.

2. Če se ozremo kakšno leto nazaj, vidimo, da se je pravzaprav ta ista koalicija, ki danes predlaga in potrjuje vlado, oblikovala že lani ob volitvah Predsednika Republike Slovenije.

3. Iste stranke so podprle kandidata, ki je bil tudi izvoljen in je danes predsednik Republike Slovenije. Tudi na tem mestu imamo nekoga, ki je bil izvoljen z isto politično oz. ideološko podporo.

4. Z današnjo izvolitvijo vlade, če bo potrjen tudi kandidat za ministra za pravosodje (ker gre za glasovanje o paketu, se bo to zagotovo zgodilo), bo ta koalicija obvladovala tudi sodno vejo oblasti. Ta kandidat ima namreč moč, da kar po elektronski pošti narekuje sodniškemu društvu, v katerem so praktično vsi sodniki v Sloveniji, kako naj ravnajo in katere sodne postopke naj bojkotirajo. Gre za izjemno sporno ravnanje in obžalujemo, da mandatar oziroma predsednik vlade tega kandidata ni umaknil z liste. To predstavlja velik madež na njegovem celotnem predlogu vladne ekipe.

5. Ista politična opcija je na zadnjih lokalnih volitvah dobila - z absolutno večino - tudi absolutno oblast v glavnem mestu. Ljubljana v Sloveniji, ki je še vedno bistveno preveč centralizirana, predstavlja več kot četrtino politične, ekonomske in finančne moči.

6. Po lanskih volitvah v državni svet se je tudi tam oblikovala večina iz iste politične opcije, ki danes imenuje vlado in za predsednika izvolila funkcionarja Liberalne demokracije oz. ene od koalicijskih strank. Tudi glasovanje v tem organu kaže, da bo imela sedanja vladna večina absolutno večino in podporo tudi v tem nadzornem telesu Republike Slovenije.

7. Velika večina medijev v Sloveniji je pred volitvami odkrito in agresivno podpirala stranke, ki danes sestavljajo koalicijo in predlagajo vlado. Lastniško so večinoma v rokah lastnikov kapitala, ki imajo ali pa so imeli članske izkaznice strank, ki sestavljajo novo vlado.

8. Veliko sindikalnih funkcionarjev, se pravi predstavnikov ene od strani v socialnem dialogu, je kandidiralo na listah strank nove vladne koalicije. Hkrati so funkcionarji istih strank tudi vodilni ljudje v obrtni in gospodarski zbornici. Se pravi, v združenjih, ki so drugi partner v socialnem dialogu.

9. Če pogledamo po institucijah t. i. imenovane organizirane civilne družbe, vidimo, da 20 % ali več organizacij civilne družbe, vključno z univerzami, olimpijskim komitejem in zvezo upokojencev, vodijo bivši poslanci, ministri ali drugi visoki funkcionarji strank nove vladne koalicije. Od tod izhajata tudi motiv in zahteva iz koalicijske pogodbe, naj t. i. civilna družba, organizirana civilna družba, sestavlja programski svet Radiotelevizije Slovenija.

10. Na seznamu stotih najbogatejših Slovencev, ki je bil objavljen pred nekaj meseci, ne najdete nikogar iz vrst strank, ki bodo v naslednjem mandatu v opoziciji, hkrati pa je na njem veliko ljudi iz vrst strank nove koalicije, čeprav se razglašajo za predstavnike levice in zaščitnike socialnih pravic.

Nejc Jemec