Po sledeh J.J.

Predsednik SDS Janez Janša se je v Mozirju posvetoval s svojo stranko. Potem je spregovoril javnosti in še enkrat opozoril na zadnje poteze svoje vlade. Vladna ekipa, ki se poslavlja, je predlagala nekaj ukrepov za boj s krizo. Jih bo prihodnja vlada upoštevala?

Usmeritve nove vlade na ekonomskem področju je Borut Pahor že predstavil v državnem zboru, vendar je iz njih težko razbrati, da bi sledile ukrepom, ki jih je pripravila odhajajoča Janševa vlada. Stabilna rast javnofinančnih odhodkov napoveduje predvsem rast odhodkov. Popravek splošne in vrnitev stanovanjske dohodninske olajšave, nekaj odpustkov. Davčne spodbude za direktno reinvestiranje kapitalskih dobičkov, izpolnitev obljub vseh političnih strank.

Janša ima prav; koalicijska pogodba ne vsebuje nobenih odgovorov na ključna vprašanja gospodarske krize. Zdi se celo, kot da nova vladna koalicija svoje delovanje pripravlja nekje izven realnega dogajanja na svetovnih trgih. V signalih, ki jih lahko razberemo pa je tudi precej kontradiktornosti. Tako je v koalicijski pogodbi zapisan postopen in pregleden umik države iz podjetij, medtem ko nekateri visoki člani nove vlade, menda tudi Borut Pahor, ne izključujejo državnega kupovanja Mercatorja.

A v politiki se stališča lahko spreminjajo bliskovito in nepričakovano. Tako je še pred nekaj tedni Janez Janša trdil, da Slovenije mednarodna finančna kriza ne bo prizadela in da niso potrebni nikakršni ukrepi. Da je samo potrebno nadaljevati njihovo dobro zastavljeno delo, pa bo vse v najlepšem redu. Njegova vlada je tako rekoč vse, kar je potrebno storiti, že storila. Svarila glede krize, ki se je že selila v realni sektor, je označil za politično propagando, ki naj bi vnaprej pripravila alibi za neuspehe nove vlade.

Spomin je v Sloveniji kratek. Tako se njegovih besed, ko je njegova vlada pripravila paket za borbo s krizo, praktično nihče več ni spomnil. Prav tako ne nekaj dni kasneje, ko je isti politik, ki prej krize sploh ni videl, zaradi tega grajal neaktivnost prihodnje vlade. Po drugi strani pa je tudi beseda opozicije pri nas precej nepomembna. In SDS je danes že opozicija. Tako pač je. Zato tudi predlogov ukrepov za boj s krizo, ki jih je pripravila Janševa vlada nihče ne jemlje pretirano resno. Čeprav bi bilo dobro, če bi jih, saj so vsekakor smiselni.

Vprašanje je samo, zakaj jih vlada, ki se poslavlja, ni sprejela že veliko prej. Janša pravi, da je ključnega pomena razbremeniti gospodarstvo, ki mora ohraniti delovna mesta, zmanjšati pritisk na naraščanje števila brezposelnih in povečati socialne transferje. Fino, ne? Le zakaj so se tega spomnili šele zadnjo minuto in le zakaj glede ukrepov ni zaznati nobenega navdušenja pri tistih, ki vlado prevzemajo? Je res tako težko priznati, da je kdo drug predlagal kaj smiselnega? Ali gre za konceptualne razlike?

Spomnimo samo na najbolj pomembne točke zadnjih vladnih ukrepov. Odhajajoča vlada je predvsem pripravila predlog za znižanje davkov. Predlagajo znižanje davka na dohodek pravnih oseb za dve odstotni točki v letošnjem in prihodnjem letu, vrnitev naložbene olajšave v višini 30 odstotkov investiranih sredstev brez omejitve ter povišanje olajšave za naložbe v raziskave z 20 na 40 odstotkov vloženih sredstev oziroma na 60 odstotkov za območja, kjer je BDP na prebivalca pod povprečjem Slovenije.

Predlogi se bodo v državnem zboru srečali z novo večino. To, kako bodo prestali njihovo presojo, bo dobra napoved novih razmerij med pozicijo in opozicijo. In tudi preizkus liberalnosti nove vlade.

Jani Sever