Bodi izvir

Bibiano Meško viški Center za socialno delo, pod vodstvom Velikega Inkvizitorja Štefana Lepoše, še vedno skriva pred njenim sinom in njegovimi, zato bom raje o čem lepšem.

Nekaj let nazaj sem na spletnem forumu “izvirnega” Gibanja za pravičnost in razvoj objavil načrt, s katerim sem želel vzpostaviti protiutež ministrovim velikopoteznim načrtom za uničenje Mure. Minister je načrtoval dve do tri velike hidroelektrarne na Muri, moja vizija pa je bila bolj - kako bi rekel - hobitonska. Sto mlinov na slovenski Muri, takšnih, kot je za naivne turiste zadnji ohranjeni, toliko, kolikor jih je bilo pred drugo svetovno vojno. Povezanih med sabo v sonaravni logistiki, vsak opremljen s svojim elektro-mlinom, z odprtimi možnostmi za domišljijske nadgradnje. Seveda to ni bil edini razlog za ukinitev foruma, vendar sem v življenju doživel že preveč podobnih naključij (”Naključij ni!!”), da ne bi nekaj zaslug za razkritje “dobronamernosti” foruma pripisal tudi tistemu prispevku.

Mimogrede - kot vir energije bi poleg rek lahko dosti bolje uporabljali še morske valove, plimovanje morja, sonce, biomaso, geotermalne razlike in pa veter. Sem kaj pozabil? Ko sem bil septembra v Malmöju, me je danski kolega spraševal o morebitnih rešitvah za shranjevanje njihove vetrne energije. S svojim skromnim srednješolskim naravoslovno-matematičnim znanjem sem mu moral odgovoriti precej enostavno - vodik. Ta odgovor seveda ni nič posebnega, saj je to nekaj povsem logičnega, ampak glej ga zlomka (”Naključij ni!!”), novinarji so sposobni za nas odkrivati toplo vodo. “Izumi naprednih ameriških znanstvenikov”, nad katerimi ni nihče več presenečen. Zadnji res dober ameriški znanstvenik je bil tako ali tako Nikola Tesla.

No, ko je v Sloveniji na volitvah zmagovala “levica”, o prej omenjenem Malmöju ni poročal skoraj noben medij, le Aigul, ki sem jo srečal na letalu na poti tjakaj. Spomnila me je na čase aktivizma v Skupini Neutro, ki je bila edina resnična in iskrena civilnodružbena akcija proti EU in NATU, pa še iz te akcije so se razvili oportunistki. Zelo zabavno je bilo v Cankarjevem domu, ko sem gospodu Beblerju v rdeča lička njegova povedal nekaj zanimivih(točka 15). Ko sem iz istega omizja pred kratkim srečal Jazbeca, mi je skesano dejal, da takrat “res” ni vedel, da je za izstop iz NATA potrebnih najmanj 20 let. Če boste pozorno poslušali, boste lahko slišali, da so takrat obstajale tudi “anonimne” aktivistične skupine. Seveda, sistem si ne more dovoliti kurnika. Razumete? Stvari je potrebno uravnoteževati “globalno“, z veliko mero “svobode” in “hladne vode“. In če boste še bolje prisluhnili, boste lahko ugotovili, kako dobičkonostno je laganje lastnemu narodu, kajne, Miro Prek!

No, seveda poleg Neutra, ki je povzročil toliko zrcaljenj, ne morem izpustiti tudi NOVE stranke, ki je pravtako imela svoje posnemovalce. Najprej Novo Slovenijo, potem pa še revijo “nova” (”Naključij ni!!!”). No, Nova stranka ni bila kar tako - takrat edina politična opcija proti EU in NATO zvezi, ter z mnogimi naprednimi projekti (komentar 8). Ampak brez denarja, zato tudi ni bilo mogoče pripravljati še boljših alternativnih programov, kar razni anonimneži (komentar 6) medijsko obrnejo proti žrtvi in jo naredijo za storilca.

Če pa niso anonimneži, kar direktno kradejo “kreativne skupnostne pravice“.

No, za na konec tokratnega obilja, še nekaj primerov paralelizmov, službizmov in kar je takih aktivizmov. Bil je čas predsedniških volitev, čas ko so mediji vsakega, ki je kaj bleknil, že razglasili za predsedniškega kandidata, čeprav ni niti zbral potrebnega števila podpisov. Sem pogledal, kje je sedaj “Objemalec” - v London je emigriral, očitno rabi odmor. Kje je Jože Andrejaš, lansirani kandidat Saša Hribarja? Slednji očigledno navija za SD, torej je verjetno tudi z lansiranjem Andrejaša delal prostor Türku. In je bilo potrebno zaustaviti Eleno, kajne Franci Kek. Vse za Türka. Nagrada - poslanska rit. In je bilo potrebno uničiti Eleno med kampanjo, kajne Marko Brecelj? Tip je hotel med drugim v “performansu” zažgati več kot 2000 podpisov njene podpore, kasneje, med samo kampanjo pa je razglasil do nje distanco. Zaradi mene, kakopak,  ne zaradi Türka. Kakorkoli že - v politiki je pač tako, da na dveh električnih vozičkih ne moreš sedeti hkrati. Ne moreš dopustiti, da te Brecelj izda, potem pa na njegovem “aktivističnem” blogu še naprej objavljati.

Zato imam Turka, imamo Srba, samo Slovencev nas je bolj malo. Otroci pa bodo čez čas tako ali tako le še Evropejci, propagando za to bomo plačali iz lastnih žepov. Edinole slovenski konji še kažejo nekaj dostojanstva.

O Sončnih orglah, Nikolesu, Vakuumskemu proti-prisluškovalcu za mobitele in Woman Repellent-u pa morda kdaj drugič. Do takrat bodite sami svoj izvir informacij.

Blaž Babič