Vlada želi novo vlado

Vlada Janeza Janše v odhajanju je sprejela predlog sprememb zakona o javnih financah, s katerim se uvaja jamstva za medbančna posojila za banke in tudi za zavarovalnice. Hkrati je opravila razpravo o posledicah svetovne finančne krize na slovensko gospodarstvo, ki jo bo po besedah predsednika vlade Janeza Janša nadaljevala še naslednji teden. Slovenija ima določene prednosti in te mora uporabiti za sprejem ukrepov za preprečitev posledice svetovne finančne krize na naš standard in na gospodarstvo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Janša. Kot je dejal, so potrebni ukrepi, a zanje potrebujemo vlado s polnimi pooblastili. Janša zato obžaluje, da sestavljanje nove vlade teče tako počasi.

Uvodni premier Janez Janša (na začetku tudi o problemih slovenske manjšine v Italiji):

Kot je poudaril Janša, bi bilo “treba sile strniti okoli tistih, ki lahko voz potisnejo naprej”, to pa je gospodarstvo. Treba je ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, uveljaviti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, je predlagal. Ključni za doseganje blaginje so namreč dohodki iz dela, pogoj za to pa je zaposlenost. Slovenija ima tri velike prednosti, je ugotovil Janša ter pri tem izpostavil nizko zadolženost države, ki je s 24 odstotki BDP ena najnižjih v EU, proračunski presežek ter članstvo v območju evra. Če Slovenija ne bi imela evra, bi posledice svetovne finančne krize čutila bistveno močneje, je menil. Omenjene rezerve bi sicer lahko po Janševih besedah porabili za trajno povečanje socialnih transferov in javne porabe, a bi s tem hitro spet zdrsnili v proračunski primanjkljaj. To bi med drugim zahtevalo zvišanje davkov in vodilo v povečanje brezposelnosti, je menil.

Janez Janša v nadaljevanju tudi o počasnem nastajanju nove vlade:

Vlada namesto tega predlaga drug scenarij: hitro razbremenitev gospodarstva z nekaterimi ukrepi, pospešitev državnih, infrastrukturnih in drugih projektov, znižanje javne porabe, razbremenitev gospodarstva z nižanjem davčnih bremen … “Za odločitev ni veliko časa, če ne bomo storili nič, bomo odvisni od zunanjih dejavnikov,” je Janša ponovil zahtevo po hitrem oblikovanju vlade ter začetku dela DZ, v katerega je vlada v odzivu na finančno krizo že 14. oktobra poslala predlog novele zakona o bančništvu, ki predvideva jamstva za hranilne vloge. Tega predloga DZ še ni obravnaval, ker še ni oblikoval delovnih teles in zato poslovniška procedura še ni stekla. Podoben problem bo tudi s predlogom zakona, ki ga je vlada pripravila danes, je ugotovil Janša, ki je ob tem menil, da so potrebni močnejši ukrepi, na podlagi katerih se Slovenija lahko izogne negativnim posledicam svetovne finančen krize. V nasprotnem primeru bomo priča stopnjevanju krize tudi v Sloveniji, je posvaril.

Ministra Andrej Vizjak in Žiga Turk:

Kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, je novela zakona potreben pogoj za razreševanje razmer na finančnih trgih, poleg tega pa daje pozitiven signal finančnemu sektorju, da se bolj odprte in da gre z ukrepi in posojili gospodarstvu nasproti. Zakon po besedah Vizjaka finančnemu sistemu “ščiti hrbet”, odgovorni v finančnih institucijah pa morajo poskrbeti, da se njihovi sistemi aktivno lotijo sodelovanja s podjetji. Po besedah ministra Vizjaka naj bi bili ukrepi pomoči gospodarstvu pripravljeni do prihodnjega tedna. Med drugim predvidevajo dodatno finančno razbremenjevanje, zlasti razvojno naravnanih projektov, pa tudi možnost zniževanja davkov za reinvestiran dobiček v razvojno naravnane projekte, inovacije, patente… Poleg tega je med rešitvami tudi vnovična uvedba davčnih olajšav za naložbe v raziskave in razvoj, je poudaril Vizjak. Dodal je, da so bile omenjene olajšave v času konjunkture lahko pogrešane, zdaj pa je znova čas za njihovo uvedbo. Gospodarski minister je tudi dejal, da bodo omenjeni ukrepi zagotovo imeli finančne posledice, vendar je za njih dovolj prostora, in ob tem pokazal na rezerve, ki jih je omenil premier Janša.

Odgovori premiera Janše in ministra Vizjaka:

Trenutna kriza je v veliki meri kriza nezaupanja, je poudaril minister za razvoj Žiga Turk in dodal, da vlada poskuša s predlogom zakona to krizo zaupanja presekati. Po njegovem si lahko zdaj banke znova zaupajo med seboj, prav tako lahko državljani zaupajo bankam. Ob tem je dodal, da je vsaka kriza tudi priložnost in da se na finančnih trgih “dogaja katarza”. Spomnimo, predlog novele zakona o javnih financah določa, da se med izrednimi razmerami zaradi finančne krize dovolita dodatno zadolževanje in izdajanje državnih poroštev izven obsega, določenega z zakonom o izvrševanju proračuna, brez predhodnega rebalansa proračuna oziroma brez sprejetja posebnega zakona o poroštvu ali spremembe obsega državnih poroštev v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Dodatno zadolževanje je dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil določenim finančnim institucijam s sedežem v Sloveniji, da bi tako omejili učinke krize in ohranili stabilnost domačega finančnega sistema. Prav tako so za prehodno obdobje dovoljene realizacije kapitalskih naložb in odobritve posojila finančnim institucijam brez predhodnih sprememb v državnem proračunu. Po predlogu so predvidena državna poroštva kreditnim ustanovam do višine osem milijard evrov glavnic. Merila in kriterije bodo določeni s podzakonskimi akti. Predlagani ukrepi, ki so namenjeni povečanju zaupanja v finančni sistem doma in v tujini ter večji dostopnosti dolžniškega kapitala s strani gospodarstva, so začasne narave. Pri presoji potrebnosti ukrepov imajo pomembno vlogo nadzorniki finančnega sistema (Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev), ki bodo za vsak ukrep podali mnenje o potrebnosti in primernosti. Vsak ukrep bo potrdila vlada in obvestila DZ.

Denis Sarkić, video: Urh Maček, montaža: Marko Bratuš