Rdeča nevarnost

Med najbolj branimi teksti včerajšnjega dne je bil komentar SDS na seznam povabljencev predsednika republike na slavnostno večerjo. V duhoviti maniri letečih slonov. Poanta je enostavna. Sloveniji so spet zavladali komunisti. Celo krvavi Mitja je spet tu.

V odsotnosti nove vlade, ki še ni sestavljena, je ideološkega nasprotnika v očeh SDS prevzel predsednik republike Danilo Türk. Mimogrede, SDS ga je zapisala kar kot Turka. Seznam gostov, ki jih je povabil na večerjo s kraljico, je samo manifestacija ostrega spora med njim in odhajajočo vlado. Ker so simbolni konflikti vedno najbolj pomembni, je v njegovem ozadju ostalo nadaljevanje spopada okoli imenovanja veleposlanikov. Ta je dosegel nov vrhunec in se še stopnjuje. Slovenija ostaja brez veleposlanikov. Konflikt se bo nadaljeval. Za kaj gre? Je prava resnica tega konflikta res ideološki prepad, ki naj bi ga razkrival seznam povabljenih na večerjo?

Predsednik republike, ki je doslej deloval skrajno nad ideološko in je za svoje odločitve vedno imel formalno pokritje, je s seznamom povabljenih vsekakor dal povod za razmišljanje o tem, zakaj se je odločil za tako nenavaden nabor gostov na morda najbolj prestižni večerji, ki se v Sloveniji sploh lahko zgodi. Seznam je tudi za nekritično oko res precej bizaren. Ali morajo biti na seznamu res vsi predsednikovi svetovalci? Kaj tam počne direktorica SKB? Je Alan Hranitelj največji slovenski umetnik? Zakaj med povabljenimi športniki denimo ni Primoža Kozmusa? Le kaj počne na seznamu neizvoljeni kandidat za poslanca SD Milan Cvikl?

Menda gre za predsednikovo oceno, za njegovo osebno odločitev. Kar je povsem v redu. A normalno je tudi, da je njegova ocena izpostavljena oceni javnosti. In ta ne bo ravno prizanesljiva. Kje so na spisku umetniki, kje znanstveniki, kje vrhunski podjetniki, kje akademiki, kje morda kakšna pop zvezda? So res najpomembnejši ljudje v Sloveniji tisti, ki so bili povabljeni? Res je sicer, da bo ob kraljičinem obisku še nekaj priložnostnih obedov in da bodo na njih z britansko kraljico sedeli drugi gostje. Ampak večerja, na katero vabi predsednik republike Slovenije, je bila samo ena. Tega se enostavno ne da spremeniti. In predsednik republike se tega zelo dobro zaveda.

Za povrh je tu primerjava. Ogledalo, ki ga je včerajšnji večerji postavilo britansko veleposlaništvo v Ljubljani s svojim seznamom povabljenih na današnje kosilo s kraljico. Ta je že na prvi pogled bolj svetovljanski. Britanci očitno zelo dobro poznajo Slovenijo. In seveda pri tem koga povabijo nimajo nikakršnih interesov ali dolgov. Tudi ideologija jih ne zanima. Pri sestavljanju seznamov povabljencev sicer vedno veljajo subjektivni kriteriji in prav nikoli nihče ne bo s seznamom povsem zadovoljen. Vendar se kljub temu zdi, da so Britanci nekako bolje zadeli nevtralnost, ki je v tem primeru vsekakor zelo pomembna, kot je to uspelo predsedniku slovenske republike.

In odziv SDS? Glavna zamera predsedniku republike je, da je iz protokolarnega seznama izbrisal celotno vladno ekipo, razen premiera in zunanjega ministra. Potem sledijo samo še očitki o rdeči nomenklaturi, Udbi in namig o povezanosti predsednika republike z afero Patria. Vrhunec predstavlja omenjanje Ribičiča in Popita ter zaključek, v katerem SDS opominja, da je imelo njeno veličanstvo na slovesni večerji obilo priložnosti, da se spomni svojih srečanj s Titom, Maom in drugimi revolucionarji, ki so najprej radikalno opravili z ostanki aristokracije in meščanstva, nato pa s svojim življenjskim stilom in razkošjem prekašali najvišjo aristokracijo.

Tako je to v Sloveniji. Tako je bilo in tako očitno tudi bo. Tako reakcija SDS na protokolarni dogodek, ki nas vrača v čase začetkov tranzicije, kot izbor gostov na predsednikovi večerji, napovedujeta ostre ideološke konflikte.

Kakor da bi potrebovali kraljico.

Jani Sever