Klic k vladi 2.0

Kdaj in če sploh kdaj, bomo Slovenci ujeli vsaj povprečje Evropske unije, ko gre za aktivno uporabo spleta, kot orodja, ki bo postajal vse manj fascinacija in vse bolj le ena od tehnologij, ki nas obkroža? Oglejmo si nekaj značilnosti navad slovenskih uporabnikov na spletu, pa karakteristik trga in konec koncev tudi prednosti slovenske spletne skupnosti, ki so okviri razmišljanja o nujnih razvojnih korakih v prihodnjih letih.

Vsekakor lahko z analizo spletnih nastopov in pripadajočih jim spletnih mest določimo vsebinske značilnosti posameznih panog na spletu in s tem tudi, kaj ljudje na spletu res počno. Slovenska spletna mesta povečini niso nikakršni biseri, večinoma capljajo za res razvitimi spletnimi trgi, v večini panog pa se lepo vidi, da se slovensko gospodarstvo, pa tudi javni in nevladni sektor še nista v resnici zares pripravila na življenje v omreženi ekonomiji, ki prinaša številne priložnosti in tudi nevarnosti.

Michael Gerber, avtor knjige E-myth: Why Most Business Don’t Work and What To Do About It pravi takole: “Pri poslu na spletu gre za dve ključni zadevi: delovanje na poslu in delovanje v poslu. Prvo je ustvariti poslovno infrastrukturo in okvire, drugo pa vsakodnevno delovanje v njih.” To je dobro razumeti v obdobju recesije, ko sta temeljni značilnosti spletnega poslovanja (krčenje distribucijske verige in uveljavljanje inovativnih poslovnih modelov) še kako močni orožji pri povečevanju prihodkov in zniževanju stroškov, ne glede na cilje spletnega nastopa: dobiček, demokracija, hitrost upravnih postopkov, informiranje javnosti.

Zdi se, da je slovenski splet v poslovnem smislu še vedno predvsem relativno statično podjetje, medved, ki še ni z obema nogama stopil na trdna tla virtualnega sveta. Slovenci smo na spletu zadržani, tako v vlogi upravljavcev in menedžerjev spletnega nastopa, kot uporabniki. Poglejmo nekaj številk.

Splošna penetracija spleta se giblje proti 60 % populacije….

Pri čemer smo kot potrošniki konzervativni pri uporabi e-bančništva (med poslovnimi subjekti je slednja skoraj 100 %) in uporabi e- nakupovanja…

Kar nazorno dokazujejo tudi vseevropske statistike na tem področju…

Še bolj nazorno pa to prikaže naslednja primerjava, kjer očitno še čakamo na velike korake naprej v svet virtualnega zaupanja, ki je podlaga za vse dobre koristi spleta…

Morda bi veljalo na slovenskem spletu upoštevati, katerega od gradnikov zaupanja, za katere Jay A. Conger pravi da so: kredibilnost (znanje in odnosi), okvirni skupni interesi, uporaba jezika in prepričljivi dokazi in emocionalna povezanost. Zanimivo, ko pogledamo na primer svet slovenskega e-trgovanja nekoliko od bližje vidimo, da mu dejansko manjka elementov, ki bi lahko predstavljali rast zaupanja med spletnimi ponudniki storitev. Precej skromni smo že na predstavni ravni, na ravni izkoriščanja dvogovora, oblikovanja skupnosti, neposrednega medsebojnega dialoga pa smo sploh zelo zadržani. Še posebej slabo pa nam gre od rok spletna diplomacija ali povedano drugače, samohvala, ki je na spletu vseprisotna. »Pravijo, da se giblješ v napačni smeri, če slutiš, da ti vetrovi prihodnosti pihajo v obraz. Če ne čutiš megatrendov na trgu in v družbi nasploh, boš prihodnost vse bolj čutil kot vihar, ki te ovira.« pravi Rolf Jensen.

Kot kaže graf, v primerjavi z zahodnimi tekmicami, premalo pozornosti namenjamo izgradnji zaupanja, neposrednim kontaktom, ustvarjanju prijetne izkušnje ter osredotočanju na konkretne učinke in koristi za uporabnike…

Smo nekoliko zadržani pri uporabi naprednih rešitev, pa tudi na ravni pripovedovanja zgodb, dejtev in predstavljanja organizacij, oseb in zgodovine smo premalo odločni…

Kar se izraža v nizki penetraciji e-nakupovanja v primerjavi s tujimi referenčnimi spletnimi mesti…

S čimer pade motivacija in tudi težje je pridobiti zavezo in sredstva za razvoj orodij, ki krepijo odnose z uporabniki, skupinami pritiska, kupci v spletnem prostoru…

V prihodnjih letih,s pričo pričakovanih investicij na področje spleta, moramo poskrbeti, da se bodo okrepila vsaj naslednja
področja. Morda je to tudi lahko klic k vladi 2.0, da preko prijemov, ki jih ima na voljo v naslednjih letih razvoj spletnega
tehnološkega omrežja in omrežij ljudi poskrbi za določene poudarke, kot so:

- Vlaganja v vsebine
- Vlaganja v kadre in razvoj kompetenc za spletno ekonomijo
- Uveljavljanje w3c standardov v vseh sektorjih
- Podpora spletnim medijem
- Izobraževanje potrošnikov za splet
- Zaščita in varnost v kiber prostoru
- Krepitev razvoja področja avtorskih pravic na spletu
- Razvoj nevladnega sektorja na spletu
- Projekti informiranja potrošnikov in drugih ciljnih skupin
- Podpora raziskavam in razvoju za področje omrežene ekonomije

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.