Fiho odgovarja, Elena ugovarja

Seveda je formalno-pravno Svet fundacije FIHO najvišji organ, direktor pa naj bi skrbel za zakonitost izvajanja odločitev. Kot pravilno navajate sem bila sama članica Sveta FIHO. Funkcijo sem sprejela, ker sem naivno verjela, da bom z argumenti, predlogi in dokumenti uspela prepričati člane Sveta o uvedbi boljših rešitvah za uporabnike, o spremembi načina ocenjevanja kvalitete izvajanih storitev in razmisleku o smotrnostjo investicij v razne nepremičnine, ki se iz sredstev FIHO tako radodarno gradijo in kupujejo. A moje spoznanje je bilo, da nikomur ni zares mar, vsak dobi bolj ali manj toliko, da se na položaju obdrži. Svet FIHO sestavljajo namreč funkcionarji invalidskih in humanitarnih organizacij, ki pa se predstavljajo kot uporabniki, kar ne drži.

Eden od naših predlogov za spremembo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija je bil prav v smeri, da se v Svet FIHO vključi uporabnike programov, torej tiste, ki ne zasedajo funkcij v posameznih invalidskih in humanitarnih organizacijah. S tem bi se razbila kolizija interesov, ki obvladuje delovanje FIHO. Izkaže se, da je Svet FIHO le volilni stroj; mnogi predlogi pridejo na mizo na sami seji in jih ni moč prebrati, tudi slepi ne prejemajo gradiva v njim primerni obliki, kar sem že predlagala.

Na sejah sem bila bolj ali manj vsem moteč element, ker sem s seboj prinašala informacije in dokumente o katerih naj se ne bi razpravljalo ali obveščalo člane Sveta. Resnici na ljubo pa tudi nikogar niso zanimali, tako kot npr. ne obremenilni dokumenti glede financiranja naložbe Doma paraplegikov na Pacugu. Vsaka organizacija si prej ali slej zaželi, da tudi sama kaj kupi ali zgradi. Tako člani raje molče sprejemajo to kar je predlagano, saj jih v nasprotnem primeru doletijo sankcije.

Prav zato, ker natančno vem kako zadeve potekajo si upam javno o tem govoriti. FIHO upravlja bolj ali manj 6-8 ljudi, ki organom pripravijo ali naročijo kaj se ima narediti in sprejeti. Kar nekajkrat sem ob mojem nenapovedanem obisku na sedežu FIHO naletela na sestanek katere od komisij in glej ga zlomka, g. Šuštaršič kot nečlan komisije in takrat še nečlan Sveta FIHO je bil vedno prisoten.

Večkrat sem pisno ter ustno na dnevni red hotela uvrstiti razpravo o kriterijih za razdeljevanje sredstev, ki bi morali temeljiti na vsebini in kvaliteti nudenih storitev npr. osebna asistenca bi se morala sofinancirati na podlagi izvedenega števila ur pri uporabniku. Ta tema ni bila nikoli sprejeta in je bila celo namerno ter taktično vedno izrinjena z dnevnega reda. Na sejah FIHO se praviloma bolj razpravlja o financah in naložbah, o koncesijskih dajatvah, o grožnji tujih investitorjev, ki ogrožajo trg iger na srečo, o ohranjanju monopola Loterije Slovenije in podobne finančno strateške vsebine, ki jih le malokdo od neposvečenih lahko razume.

Vedno se namerno ustvarja vzdušje izrednih razmer, panike, da koncesijske dajatve ne bodo zadostovale, a dogaja se prav nasprotno, vsako leto se iz koncesijskih dajatev nabira več sredstev, kar izhaja tudi iz poročila Vlade RS in ta trend se nadaljuje tudi v tem letu. Tako kot že tradicionalno vsako leto FIHO pove, da ni bilo dovolj denarja za vse. A zmanjka ga vedno pri enih in istih, tistih, ki smo na repu in tistih, ki bi se jih bilo bolje znebiti. Ali ni čudno, da vedno ene in iste organizacije dobijo programe prav za vse, tudi do štirideset prijavljenih, med tem, ko druge le za dva ali tri? Ali ni čudno, da se preprosto dviga procente sofinanciranja iz leta v leto, ne da bi se primerjalo programe in ocenjevalo njihovo uspešnost? Še bi lahko naštevali pa ne bomo, saj smo že tolikokrat dali vedeti, kako se denar deli. Kogar zanima, pa si lahko ogleda razporeditev sredstev za pretekla obdobja in mu bo kmalu jasno, kako stvari stojijo. Zato prosim g. Jug, da prenehate z vašo demagogijo o tem, da izsiljujemo in da želimo nekaj več kot ostali; veste, da nima osnove in temeljev.

Še glede sestankovanja v Izoli. Očitno ste g. Jug edini, ki o tem nič ne ve, a lahko povprašate ga. Ahčan, ki ima sedaj naziv zunanje strokovne sodelavke v FIHO. Še nedavno pa je bila v funkciji predsednice Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam in hkrati sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, ki je tudi največja prejemnica sredstev. Ga. Ahčan je prihajala na dvodnevno srečanje v domu Dva topola, tam so razgrnili finančni plan, morda še kakšno drobno pogajanje tu in tam; in že je bil predlog usklajen ter FIHO denar razdeljen. In se ve, kdo največji dobitnik Loterije je. Seveda, isti ljudje, ki so v organih FIHO, so tu v vlogi predstavnikov Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS).

Leta 2005, smo se prav tako pritožili na občutno nesorazmerno vsoto, ki smo jo prejeli in odgovor je bil, da več denarja pač ni. Čez mesec dni, pa kot po čudežu, ogromna vsota se dodeli dokončanju gradnje Doma paraplegikov. Po naših protestih in po tem, ko je bilo kar nekaj javnih razprav ter zopet višek sredstev iz koncesijskih dajatev, so se na FIHO znašli, tako, da so našemu programu namenili nekaj dodatnih sredstev, a hkrati dvakratne ali celo trikratne vsote namenili tudi vsem programom, ki so v svojem imenu imeli besedo »asistenca« ali »pomoč« tudi, če so le-ti imeli polovico manj zaposlenih in veliko manj uporabniških ur. In ni treba dvakrat ugibati, da so ta dodatna sredstva ponovno prejele že največje prejemnice sredstev.

Znana fraza Marxa je, da se zgodovina ponavlja dvakrat, enkrat kot tragedija, drugič kot farsa. A pri FIHO, gre za grotesko.
Le kaj se ima še dogajati! Nič nas ne sme presenetiti (NNP); se še spomnite?

Elena Pečarič