Vinjetna priložnost

Evropska komisija bo Sloveniji zaradi vinjet poslala prvi uradni opomin. Priljubljeno predvolilno darilo bo očitno moralo doživeti pričakovane popravke, za katere je že ves čas jasno, kakšni bodo morali biti.

Državni sekretar na ministrstvu za promet pravi, da bo Slovenija pri svojem stališču vztrajala, razen če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti. Kaj je s tem mislil, seveda ni jasno. No, vlada v odhajanju vendarle ima idejo več. Evropsko komisijo bo zaprosila, da ji glede na povolilno obdobje in menjavo vlad podaljša rok za odgovor. Ta sicer traja en mesec. Neprijetno ob tem je, da Bruselj pravzaprav ne pričakuje še enega odgovora, ampak ukrepanje. Skratka uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje.

Zadrega je pričakovana in vsi so nekako slutili, da bo do nje prišlo. Švicarski model vinjet, ki ga je uvedla Slovenija, je preveč neevropski, da bi lahko obveljal. Konec koncev ga ni mogla pred časom uvesti Avstrija, ki je to prav tako želela. A tudi to ni nič tragičnega. Čeprav so kritiki vinjetnega sistema plačevanja cestnin na posledice opozarjali od vsega začetka. Enostavno, Slovenija lahko uvede vinjete tudi za krajše obdobje. Ni problema. In nekoliko poviša ceno polletnih in letnih vinjet. Saj so itak poceni.

Bolj neprijetno vprašanje je, zakaj se vlada enostavno ne odloči za takšno rešitev. Oziroma zakaj se zanjo ni odločila že prej. Saj je bistvo vinjet v tem, da so poceni rešitev za pretočnost avtocest in ne v časovnih intervalih, za katere so prodajane. Zakaj torej gre? Za denar? Ta seveda je pomemben. Že tako ni povsem jasno, ali bo prodaja vinjet zadoščala za pokrivanje stroškov kreditov, ki jih je Slovenija najemala za gradnjo avtocest. Uvedba vinjet za krajša časovna obdobja bi to zanko še dodatno zadrgnila.

Opazen dvig cen vinjet je torej neizbežen. Kompenzirati ga je mogoče samo s višanjem cestnin za tovornjake. A tega vlada v odhajanju ni bila, niti ni pripravljena storiti. Le zakaj bi se s tako neprijetno zadevo sploh ukvarjala. Sindikat tovornjakov je pač eden najbolj vplivnih sindikatov. Tako je povsod po svetu. In oster konflikt s prevozniki je za vsako vlado nekaj, česar si nikakor ne želi. Tovornjaki enostavno zaparkirajo ceste in odprejo jih lahko spet samo dogovor ali specialci.

Za nazaj je pogled popolnoma jasen. Vlada je tik pred volitvami ljudstvu na hitro ponudila diskontne vinjete. Hkrati pa je bila prijazna tudi do prevoznikov. Obljubljala je novo cestninjenje in pozabila omeniti nove cene. Reševanje problemov, ki so bili precej očitni, je ostalo za obdobje po volitvah. Razumljivo. Če bi na njih zmagala, bi tudi danes gotovo ravnala drugače. Bila bi bolj popustljiva do Bruslja in manj do prevoznikov. Saj se drugače situacije enostavno ne da reševati na dolge proge.

Uporabniki smo nad vinjetami gotovo še vedno navdušeni. In le malo jih je bilo najbrž tako naivnih, da so verjeli, da bodo vinjete, takšne kakršne so bile uvedene, zdržale prav dolgo. Tudi zato zahteve Evropske komisije niso nič tragičnega, so pa tudi sicer lahko povsem dobrodošle. Vprašanje je le, ali bo nova vlada premogla dovolj spretnosti in odločnosti, da bo vinjetni sistem prilagodila tako, da se ne bo pretirano podražil ter hkrati resno stisnila prevoznike, tako da bo lahko finančno vzdržen.

Tovornjakov je na slovenskih cestah že danes preveč. Razlike med cenami prevoza čez Avstrijo in Slovenijo pa so tolikšne, da ima vlada pri njihovem izravnavanju še zelo veliko rezerve. Pri tem se groženj s zaporami cest pač ne bi smela ustrašiti.

Jani Sever