166. člen novega KZ

Slovenski center PEN je prvi debatni večer v sezoni posvetil vprašanjem v zvezi s 166. členom novega kazenskega zakonika, ki se dotika odgovornosti odgovornih urednikov v javnih občilih. Predsednik centra Tone Peršak je dejal, “da je tudi PEN senzibilen za to vprašanje, saj je bil ustanovljen da brani, promovira in širi polje svobode izražanja”. Debatnega večera Jazz klubu Gajo se je udeležil predsednik republike Danilo Türk, ki je spomnil, da je novi kazenski zakonik že od osnutka deležen kritike. “Tudi sam sem mnenja, da je bila razprava o veljavnosti zakonika prekratka in, da so reforme kazenske zakonodaje nekaj, kar v normalnih okoliščinah zahteva nekajletno razpravljanje. To so zelo temeljne stvari in zanje si treba vzeti čas,” je dejal. V nadaljevanju se je osredotočil zgolj na 166. člen zakonika, na podlagi katerega, kot piše v vabilu na razpravo, lahko sodišče izreče izredno strogo kazen odgovornemu uredniku javnega občila oziroma tistemu, ki je urednika nadomeščal, za objavo sporočila, vesti, članka, komentarja, ki vsebuje denimo, žalitve, neresnične trditve o tretji osebi, izraze zaničevanja in podobno.

Del debatnega večera PEN o 166. členu novega KZ:

Predsednik Türk je poudaril, da se mu zdi s stališča svobode izražanja v tem členu “posebej problematična kriminalizacija izražanja”. Po njegovih besedah, bi morali civilnopravni elementi zadoščati za zaščito časti dobrega imena in tudi za zaščito ugleda javnih funkcij, vključno s šefom države. “Sem šef države in sem zainteresiran za svoj ugled, ampak mislim da ga lahko branim na druge načine, brez pravnih sredstev, če se da, in s civilnopravnimi, če je to nujno,” je dodal. Omenjeni člen kazenskega zakonika se po besedah Marka Milosavljevića s Fakultete za družbene vede “zelo direktno vpleta v delovanje množičnih medijev in novinarstva”. “Trenutna regulacija medijev - vključno z zakonom o medijih, zakonom o RTV Slovenija in zakonom o digitalizaciji - kaže pravzaprav precej klavrno sliko,” je dejal. V primerjavi z drugimi državami v Sloveniji, tako Milosavljević, na področju medijev uvajamo “rigorozne standarde - recimo pravico do popravka. V prihodnosti se bo pokazalo, da so to pravzaprav le odprta vrata, ki omogočajo možnosti zlorabe”. Spomnil je, da v 90 odstotkov primerov, na kar so po njegovih besedah tudi poprej opozarjali, pravico do popravka uveljavljajo politične institucije ali gospodarske korporacije.

“Zaradi tega člena novinarji slovenskih medijev niso začeli drugače pisati in tudi uredniki niso začeli nič drugače ravnati,” je menil predsednik Društva novinarjev Slovenije in odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž. Po njegovi presoji bi lahko zadeve rešili drugače - namesto kazni, medije udariti finančno. Opozoril pa je, da naj do tega pride samo, če je to upravičeno oziroma, če na podlagi zapisanega takšna potreba resnično obstaja. Poznavalec medijske zakonodaje, odvetnik Emil Zakonjšek je povedal, da je 166. člen zakonika tako nepopoln, da se bo težko uvedel v praksi. Člen namreč predvideva kaznovanje odgovornega urednika za javno objavo. “To si sodišča ne bodo mogla tako razlagati, odgovornemu uredniku bo treba dokazati neko krivdo, vprašanje pa je tudi, kako se sploh lahko to kaznivo dejanje stori,” je dejal Zakonjšek. “Uzakonitev tega člena, po mojem mnenju, kaže zgolj na odnos zakonodajalca do medijske problematike in povečevanje represivnosti na tem področju,” je dejal. “Prav nobene potrebe ni, da bi se širila odgovornost odgovornega urednika s posebnim kaznivim dejanjem. Zakonodajalec ustvarja vtis, da so naši mediji strašansko nedemokratični in nevarni,” je dodal Zakonjšek.

Denis Sarkić