Komentar - Matej

V slovenskih razpravah o televizijski oddaji Resnica o Patrii se je pokazal poseben pomen besede »ugleden«. Vsaj v prvih poročanjih o oddaji na finski televiziji se je večkrat ponovila formulacija, da je avtor oddaje ugleden novinar in da je bila objavljena na ugledni televiziji. Ker velikanska večina Slovencev pred tem ni poznala nobenega finskega novinarja in nobenega finskega medija, me je prav močno zanimalo, kako so bili nekateri tako hitro prepričani v to uglednost in kaj ta uglednost pravzaprav pomeni. Odgovor sta nam kmalu zatem podala dva ljubljanska komunikologa, ki sta verjetno tudi ugledna. Povedala sta, da v oddaji finske TV ni bilo treba predstaviti nobenih dokazov, ker so novinar, oddaja in televizija ugledni. Z drugimi besedami: ugledni so tisti, ki jim ni treba predstavljati dokazov, ker so pač ugledni. To me je spomnilo na nekega drugega slovenskega profesorja z iste ustanove kot tista dva komunikologa in je pred časom opravičeval svojo moč in privilegije v akademski sferi. O sebi je namreč povedal, da je ugleden. Ker so njegove znanstvene reference bolj skromne, ta ugled očitno ne izhaja iz njegovih znanstvenih dosežkov, temveč prav nasprotno: ker je ugleden, se mu ni treba dokazovati z znanstvenimi dosežki. Obe pojmovanji ugleda sta podobni. Izhajata pa iz fevdalne stanovske družbe, kjer se za ugled ni treba stalno potegovati, temveč je posamezniku z njegovim stanom vnaprej pripisan in dan. V taki tradicionalni družbi tako ne štejejo argumenti, temveč le status oziroma ugled govorca. Moderni ideali demokratičnega javnega diskurza pa so seveda povsem drugačni. Ne govorec, temveč dokazi so tisti, ki naredijo sporočilo prepričljivo. Le prepričljiva sporočila pa so lahko vir ugleda novinarja in medija. Ugled namreč ni dan, temveč je z vsakim dejanjem znova na preizkušnji. Medijsko poročanje brez empiričnih in brez logičnih argumentov, kakšnega se je lotil Magnus Berglund, je le šolski primer neprofesionalnosti, ki si ne bi prislužil nobene pozornosti niti na Finskem, niti v Sloveniji, če ne bi bili slučajno ravno tik pred volitvami.

Matej Makarovič