Komentar - Majda

Kaj je prikrito oglaševanje? To, da izdelek ne pakiraš v oglas, temveč ga skriješ v članek, v zlobirani intervju ali kakšen drugi novinarski »žanr«, ki poudarja kvalitete tvojega izdelka in slabosti izdelkov drugih ponudnikov.
V politiki ni nič drugače kot na trgu. Novi brezplačniki (Ekspres in Slovenski tednik), ki se rojevajo pred volitvam so živ dokaz za to. Kako jih prepoznate?
Hvalijo svoje blago in brezkompromisno pljuvajo po drugih.
Imajo preštudirano ciljno publiko: »mal ruralno, mal urbano, še najraje pa tisto, ki nima denarja za druge časopise«.
Trajajo določen čas: rodijo se pred volitvami in – prepričana sem, usahnili bodo po volitvah. Ekspres nekaj dni prej, kar naj bi potrjevala pogodba o distribuciji s PTT Slovenije, ki se izteče pred 21. septembrom.
Tisto pošto, kjer ima država pomemben lastninski delež. In tudi prave kadre.
Seveda nič na tem svetu ni brezplačno. Za novodobne brezplačnike, ki izhajajo takorekoč brez oglasov, pravzaprav plačujemo hudo ceno:
- teptajo novinarske standarde
- načenjajo etiko javne besede
- z lažmi ubijajo »neprave« ljudi, ki jih ne more rešiti niti popravek
- in kompromitirajo tiste ljudje, ki jih vlečejo na svoje cenene strani. Ljudi, ki jim tam ne bi bilo potrebno pristati. A ne gospod Jančar?

To onesnaževanje medijske krajine bi moralo razburiti stroko. Ne le razburiti, temveč pošteno razjeziti. Prekrito oglaševanje tržnih izdelkov je sicer v zakonu sankcioniranjo, prikrito politično oglaševanje na način novodobnih brezplačnikov pa ne. Kajti z njimi zakonsko ni nič narobe, anonimni fantje in dekleta so pač v razvidu medijev, poštni nabiralnik imajo, sedaj pa se tudi že podpisujejo pod svoje izdelke. Nihče jim ne more – in pravzaprav tudi sme - prepovedovati javnega izrekanja.
Je pa morala in etika tista, ki bi morala ustvarjati omejitve.
Lahko bi – in tu lahko vstopimo tudi mi politiki – rekli, da nabiralnike opremimo še z eno nalepko. Nočemo vas. Imamo raje gozdove kot umazane nabiralnike.

Majda Širca