K & K & T

V Sloveniji človek nima nobenega občutka, da se tu dogaja kaj zelo dramatičnega. Celo bežni pogled na medije ne sporoča ničesar pretirano novega. Iz povprečja nezanimivosti štrlijo samo napovedi ovadb, prodaj delnic in novosti v kriminalističnih preiskavah.

Zadnji meseci pa so tako ali tako dodobra utrdili glavno politično temo predvolilne kampanje. Gre za odnos do pravne države. Do enakosti pred zakonom. Do privilegijev elite pri obravnavanju gospodarskega kriminala. Do korupcije, klientelizma in tajkunizacije. Vse to so različni obrazi iste zgodbe. Zgodbe, ki je bila ena izmed najbolj odločilnih že na zadnjih volitvah. Zgodbe, ki govori o odnosu oblasti do inštitucij pregona, do sodstva, do spoštovanja enakosti pred zakonom. Do včasih na videz le drobnih znakov, ki pričajo o tem, da imajo nekateri več pravic in da je morda kdo lahko celo nedotakljiv.

Ljudstvo je po zadnjih parlamentarnih volitvah pričakovalo spremembe. In jih tudi dobilo. Kljub temu je veliko razočaranih. Nekateri so pričakovali, da bodo spremembe večje, da bodo posegle globlje v socialno tkivo slovenske družbe. Drugi verjamejo, da so šle predaleč, da se je začel v državi vzpostavljati duh, ki je tako rekoč totalitaren. Komu bo verjela večina? Dokazov za obe trditvi je precej. Hkrati pa jih je dovolj tudi za argument, da se je oblast v štirih letih spremenila, da je denimo upoštevala pritiske sindikatov in da je svoje maksimalistične cilje znala mehčati v sozvočju z javnim mnenjem.

Spremembe so v štirih letih vedno opazne. Če ne, je z vlado nekaj narobe. In spremembe nikoli niso vsem všeč. Drugače enostavno ne gre. Ob letošnjih volitvah se tako morda najbolj pomembno vprašanje glasi, ali je korupcije, klientelizma in tajkunizacije več ali manj kot leta 2004. Odgovora opozicije in vladnih strank sta glede tega oba napačna. Vlada pravi, da se je boj s K & K & T začel šele pod sedanjo oblastjo. Opozicija odgovarja, da so tajkuni nastali šele pod Janševo vlado in da je korupcije in klientelizma zdaj več. Trditve so tako poenostavljene, da je res nenavadno, da jih sploh uporabljajo.

Ampak vse so tudi resnične. Boj s K & K & T se je res začel šele sedaj. Saj je res, da je bil pod prejšnjo vlado zaprt nek državni sekretar in da je premier Janez Drnovšek na problem opozoril. Ampak kakšne velike vneme pri preganjanju K & K roko na srce, vendarle ni bilo mogoče opaziti. Zdaj je mogoče opaziti spremembo, ki je tudi povsem logična. Oblast, ki ni imela svoje gospodarske elite, je najprej poskušala ustvariti njene zametke ter vzporedno skleniti zavezništva s predstavniki stare. Ko ji slednje ni uspelo, je predstavnike stare elite, ki je v tem času ravno zaključevala proces prvotne akumulacije kapitala, seveda napadla.

Do K & K v svojih vrstah oblast ostaja benevolentna. Tako zelo, da je celo javno pripravljena razglasiti, da to nikakor ni problem. Vsaj ne glavni. Ima prav? Morda. A če to še ni glavni problem, se bo v naslednjem mandatu, v primeru, da bo ta pripadel isti politični opciji, vsekakor pokazal kot glavni. In kaj je alternativa? Bi nova oblast pometla samo s K & K, ki je vezana na mreže okoli sedanje vlade. Bi se K & K & T, ki jih obvladujejo mreže stare elite lahko ponovno razmahnili? Ali nasprotovanje političnim pritiskom na organe pregona, naj bodo bolj odločni, ne pomeni ravno tega?

Ključna dilema, pred katero bodo čez nekaj tednov volivke in volivci, je, ali si želijo nadaljevanje sprememb v smeri, ki jo je Janševa vlada jasno začrtala, ali pa si želijo poskusiti nekaj novega. Težava, ki jo ima opozicija, je predvsem v tem, da to novo v očeh precejšnjega dela volilnega telesa predstavlja nekaj še starejšega. Posebej, ker o tem, kaj naj bi bilo zares novega, niso slišali prav veliko.

Jani Sever