Jančar ekspres

Saj ne da bi dandanes dvoličnost bila kaj izjemnega. Populizem je »in«. Vendar me kljub temu preseneti in skrbi, ko se nezaslišani dvoličnosti popolnoma preda pisatelj, kot je Drago Jančar.
V »novem tedniku« Ekspres si je Jančar privoščil mnenje, ki zaseda kar osrednjo »duplerico«, v katerem napada slovenske medije in novinarje pokrižem in počez. Če še kdo ne ve, Ekspres je tista brezplačna »kaselc«, (kot temu pravi poslanec Grims), publikacija, ki še najbolj spominja na Lidlov časopis. Le da ne prodaja trgovskih izdelkov ampak vladno politiko. Vse, prav vse kaže, da gre za propagandni projekt vlade ali vladajoče koalicije, ki z domnevno novimi in neodvisnimi mediji – Ekspres za urbano prebivalstvo, Slovenski tednik za podeželje - oba z naklado 340.000, oba distribuira Pošta Slovenije - rohni proti Šrotu in tajkunom, informacijski pooblaščenki, medijem in novinarjem. Glede na naklado in na dejstvo, da sta časopisa skoraj brez reklame, se človek vpraša, kdo to plačuje? Če to nismo davkoplačevalci, gre verjetno za bratsko pomoč, morda iz tujine? Potem je tu še »publikacija »Demokracija«, ki jo poleg baterij, denarnic in podobne robe tudi prodaja Pošta Slovenije. Na naslovnici so slučajno okajeni od piva Tajkun, Kučan, Pahor in Šrot. Pravzaprav gre za skrajno umazano raboto, lažnivo vsiljevanje politične propagande pod zastavo »neodvisnih« medijev, kar bi moralo biti v demokraciji z zakonom najstrožje prepovedano. Oblast, demokratično izvoljena vlada, nam, kot vse kaže, načrtno laže in nas zavaja, verjetno za naše lastne denarce!
Kakorkoli že, v očitno popolnoma žolti, lažnivo prikriti politični propagandi, ki se pretvarja da je časopis, Jančar napada »šibko neodvisnost«, »nizko kulturo«, »hipokrizijo« in pomanjkanje »neodvisnosti od politične in kapitalske moči« in »etike javne besede«. Jančar je ves iz sebe: »Vse skupaj pelje, če se nič ne bo spremenilo, ne samo v nadzorovane in usmerjene medije, ampak tudi v nadzorovano družbo, ki ji bodo vladali betajnovski mogotci in njihovi odvetniki, asistirali pa jim bodo politiki in dobro plačani žurnalisti. In ko bodo imeli pod nadzorom vse, bodo vsake toliko časa sprožili še kakšno mednarodno kampanjo proti Janezu Janši in njegovem »omejevanju medijske svobode«, pa če bo najbolj napadani slovenski politik v zgodovini nove države v vladi ali opoziciji«.
Ujemite tatu! Človek se vpraša, kot običajno s populisti, kdo je tu nor? Kakšne krokodilje solze! Ali družbeno angažirani pisatelj Jančar res ne ve, kaj načenja in kaj je morda že usodno načelo neodvisnost, kulturo in etiko našega novinarstva in javne besede, ali se samo na debelo spreneveda? Ali si lahko kot pisatelj, zavezan resnici - in tako, namreč kot vest naroda, tudi nastopa - zatiska oči pred, vzemimo samo en primer med mnogimi, prvim aktom boja s tajkuni, ki se je odvijal okrog časopisne hiše Delo? Njegovo početje še najbolj spominja na Petra Handkeja in na njegovo lamentiranje o pravici za Srbijo.
Se pa popolnoma strinjam z eno Jančarjevih ugotovitev: »Stvari so v zadnjem letu dni postale tako prozorne, laži tako oprijemljive, hipokrizija tako vseobsegajoča, da se mi upira še naprej pisati«. Tudi meni! Še bolj neznosno bi bilo, če bi pisal taka neznanska licemerstva za časopis kot je Ekspres. Jančar je šele zdaj, z Marxom odkril, da kapitalizem pomeni koncentracijo kapitala. Vse do spora med Janšo in Šrotom je bilo očitno s slovenskim kapitalizmom, »akumulacijo« in »koncentracijo« vse v redu. Paradoks pa naj bi bil po Jančarjevem v tem, da kapitalizem podpirajo slovenski levičarji, liberalci in vsakovrstni naprednjaki. Drugi paradoks pa so zakrivili novinarji, ki baje uničujejo sami sebe tako, da se spuščajo na raven »vse pogosteje primitivnega obračunavanja, najpogosteje s političnimi nasprotniki…« Vse lepo in prav, vendar je problem v tem, da je tega obračunavanja največ in da je najbolj odvratno prav v Ekspresu, v Slovenskem Tedniku in v strankarskem glasilu Demokracija. Za to pa je menda odgovoren, vsaj objektivno, Jančarjev »odrešitelj« pred vsem tem onečaščanjem, Janez Janša. Morda pa Jančar tega tiska ne bere?
In kako Jančar ve, da so naši mediji polni propagande in da imajo vsi naši novinarji oprane možgane? Poudarja, da je stvar dolgo študiral in spremljal tuje medije in našo bedo primerjal z njimi. Bilo bi zanimivo izvedeti, katere tuje medije ima v mislih? Ne morem si predstavljati, da bi to bili kakšni Mondi, New York Timesi, Guardiani, NY Herald Tribuni, BBC – ji ali kar je še zaupanja vrednih in uglednih neodvisnih medijev. Prav po teh se je namreč zgledovala večina naših uveljavljenih medijev in novinarjev, preden so jih načeli uravnoteževati in pluralizirati. Zato so te, sicer ugledne svetovne hiše, v Jančarjevih očeh, gotovo del kake svetovne levičarske zarote, kašne nove »kontinuitetne« internacionale. Menda je tudi v teh zmedenih časih jasno vsaj to, da ti ugledni tuji mediji niso primerljivi z Jančarjevim novim glasilom Ekspres. Po vsem sodeč, bi Jančarja lahko zadovoljil edino kakšen Berlusconijev medij, primerno in primerljivo uravnotežen z našimi sedanjimi, ali pa morda sloviti Bushev Fox news v ZDA.
No, gre še za nekaj drugega. Iz njegovega pisanja veje samozavestno prepričanje človeka kulture o zlih, proti-demokratičnih namerah, o zasvojenosti, zaslepljenosti, in zmanipuliranosti tistih, ki se z njim ne strinjajo, seveda še najbolj novinarjev. Mi vsi, ki se ne zaklinjamo na Janšo in na njegove pogrome, smo žrtve prejšnjega režima in kontinuitete in po Jančarju nas lahko reši le kak »kopernikanski obrat«.
Kot da gospod Jančar in njemu podobni očitajo vsem, ki ne trobijo v njihove rogove in mešajo njihovih egiptovskih loncev, sumljivo, nedemokratično preteklost, ali vsaj indoktriniranost s kontinuiteto, v najboljšem primeru naivno in nezavedno. Pa je med temi »trubači« cela vrsta, morda večina - nisem jih prešteval - iz tega vidika nadvse sumljivih osebkov. Denimo Jančarjev prijatelj, ki sedaj uveljavlja »uravnoteženje« in »pluralizacijo« medijev, minister Vasko Simoniti, je bil - sam sem bil priča - rezervni častnik JLA. Takih činov JLA verjetno ni podeljevala za pokončno, svobodomiselno in demokratično držo?! Je pa mož gotovo že takrat znal komandirati.
Pred nami je izbira: država družbene hipokrizije, načrtovane korupcije, klientelizma in laži, ki nam jo ponujata Jančar in Janša, ali demokratična družba, kjer vladajo zakon, razum, resnicoljubnost, poštenost in solidarnost. Kdo predstavlja te slednje, za demokracijo nujne vrednote, še ne vem. Gotovo pa to ni nekdo, ki napada »nadzorovane in usmerjane« medije v novem tedniku Ekspres, ki ga izdaja »kaselc« firma, ki na kaselcu nima niti imena, z naklado 340.000 primerkov.

Igor Koršič